l   --  in  -ja  in  -a  [ lə̀ lə̀ja in èl êla ]  m ( ə̏; ȅ ȇ )
trinajsta črka slovenske abecede:   mali l ; napisano z dvema l ; cev ima obliko črke L ; zveza dveh l-jev ; štirje veliki l-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:   zveneči l
♦  jezikosl.  mehki  ali  palatalni l [l']  izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi ; srednji l  izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi ; trdi  ali  velarni l [ł]  izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu ; deležnik na -l








lá 1   --  tudi  -ja m ( ȃ )
glasb.  solmizacijski zlog, ki označuje ton a ali šesto stopnjo v lestvici:

lá 2   ali  là medm. ( ȃ; ȁ )
nadomešča zloge besedila pri petju:   la la la la, je pela pri igri / lala, lala

là 3   člen. ( ȁ )
izraža malomarno zavrnitev:   la, la, to so same govorice

labiál   -a m ( ȃ )
jezikosl.  soglasnik, tvorjen z ustnicami, ustničnik:   izgovor labialov

labiálen   -lna -o prid. ( ȃ )
jezikosl.  nanašajoč se na ustnice, ustničen:   labialni zapornik

labializácija   -e ž ( á )
jezikosl.  dodajanje izgovorne značilnosti labialov glásu:   labializacija glasu i

labílen   -lna -o prid. ( ȋ )
ki se zelo lahko, hitro menja; nestalen , neuravnovešen :   labilen temperament ; labilno duševno stanje ; labilno zdravje / cene so labilne / ona je čustveno labilna / biti labilna osebnost
// nestabilen , majav :   kanu je labilen
♦  fiz.  labilna lega  ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi ; kem.  labilna spojina  spojina, ki že pri manjših zunanjih vplivih spremeni sestavo ; meteor.  labilno ozračje  ozračje, v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte

labílnost   -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost labilnega; nestalnost , neuravnovešenost :   čustvena, moralna labilnost / labilnost političnega položaja

lábio...   prvi del zloženk  ( ȃ )
nanašajoč se na ustnice:   labiodental

lábiodentál   -a m ( ȃ-ȃ )
jezikosl.  soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev, zobnoustničnik:   v in f sta labiodentala

lábiovelár   -a m ( ȃ-ȃ )
jezikosl.  soglasnik, tvorjen z ustnicami in dvigom jezika proti mehkemu nebu:   indoevropski labiovelari

labirínt   -a m ( ȋ )
kraj, kjer se zablodi, blodnjak:   tavati po labirintu ; zaiti v labirintu ; najti izhod iz labirinta ; ekspr.  ti hodniki so pravi labirint / ekspr.  gozdni labirint ; pren., ekspr.  labirinti človeške duše
// ekspr., z rodilnikom  velika neurejena množina:   labirint stopnišč in temnih hodnikov / knjiž.:  labirint fraz ; cel labirint laži in krivic
♦  anat.  labirint  del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem, blodišče ; koščeni labirint  koščena, zunanja plast labirinta ; kožnati labirint  mehka, notranja plast labirinta ; arheol.  labirint  zamotan sistem hodnikov in prostorov v stavbah na Kreti in v Egiptu

labirínten   -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na labirint:   labirintni hodniki / labirintne poti ekspresionistične poezije
♦  anat.  labirintna tekočina  tekočina, ki napolnjuje labirint ; strojn.  labirintna tesnilka  tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi

labiríntovec   -vca m ( ȋ )
nav. mn., zool.  tropske ribe s pomožnim dihalnim organom poleg škrg, ki živijo zlasti v brakičnih vodah, Anabantidae:   labirintovci v akvariju

labiríntski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na labirint:   labirintska stopnišča / ekspr.  labirintska zapletenost njene duševnosti  zelo velika

labód   -a m ( ọ̑ )
1. velika vodna ptica z zelo dolgim, gibčnim vratom:   labodi plavajo po jezeru ; otroci krmijo labode ; bel labod
2. plavalni obroč, katerega del predstavlja labodjo glavo:   otrok se uči plavati z labodom
♦  astron.  Labod  ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ ; zool.  labod grbec  ali  nemi labod  s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor ; labod pevec  s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus

labodíca   -e ž ( í )
knjiž. labodka :   bela labodica

labódji   -a -e prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na labode:   labodje jajce / ekspr.  njen labodji vrat  vitek in bel
●   knjiž., ekspr.  labodja pesem  ali vznes.  labodji spev  pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo

labódka   -e ž ( ọ̑ )
samica laboda:   vitki vrat bele labodke

labódnica   -e ž ( ọ̑ )
knjiž.  pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo:   ta oda je pesnikova labodnica ; zapeti labodnico

lábora 1   -e ž ( á )
etn.  velika plitva (lončena) skleda za mleko:   latvice in labore
// ekspr.  razmeroma velika skleda, skodela sploh:   postavila je predenj celo laboro kave in velik kos kruha

lábora 2   -e ž ( á )
petr.  kamnina, sestavljena iz zaobljenih kosov starejših kamnin, zlepljenih med seboj z vezivom; konglomerat :   kremenova labora

laboránt   -a m ( ā á )
kdor opravlja (pomožna) strokovna dela v laboratoriju:   razpisati mesto laboranta / kemijski laborant  uslužbenec, ki opravlja preprosta, standardna dela s področja kemije

laborántka   -e ž ( ā )
ženska, ki opravlja (pomožna) strokovna dela v laboratoriju:   laboranti in laborantke

laborántski   -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na laborante:   laborantsko delo / laborantski tečaji

laboratórij   -a m ( ọ́ )
prostor za znanstvene poskuse, raziskave, zlasti naravoslovne, tehniške:   delati v laboratoriju ; obratni laboratorij ; oprema za laboratorij / bakteriološki, biokemijski, fizikalni laboratorij ; diagnostični laboratorij / pog.  ta laboratorij si je pridobil veliko slavo  znanstveniki, raziskovalci v tem laboratoriju
♦   jezikosl.  laboratorij za eksperimentalno fonetiko ; šol.  (šolski) laboratorij  prostor na šoli za praktične vaje iz nekaterih predmetov, zlasti naravoslovnih
// prostor za izdelavo preparatov, za delo s kemikalijami:   fotografski laboratorij ; laboratorij tovarne kozmetičnih pripomočkov

laboratórijski   -a -o prid. ( ọ́ )
nanašajoč se na laboratorij:   laboratorijska posoda ; laboratorijska oprema / laboratorijski izvidi, poskusi ; laboratorijska analiza, preiskava / obvezne laboratorijske vaje študentov / pretežno laboratorijske znanosti / laboratorijski tehnik
♦   elektr.  laboratorijski ampermeter ; kem.  laboratorijsko steklo  steklo, odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam ; med.  laboratorijska žival  žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; poskusna žival

lábornat   -a -o prid. ( á )
petr.  ki je iz labore:   labornata tla

lábotski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na reko Labot:   labotski breg / star.  labotska škofija  lavantinska škofija / Labotska dolina

labráč   -a m ( á )
nar. čvekač , brbljač :   sit sem že tega labrača

lábradorec   in  labradórec -rca m ( ȃ; ọ̑ )
srednje velik lovski pes črne, rjave, umazano bele barve s plosko visečimi uhlji in kratko, gosto, trdo dlako:   gojiti labradorce

labradorít   -a m ( ȋ )
min.  rudnina s prelivajočimi se barvami, ki jo sestavljata anortit in albit:

lábradorka   in  labradórka -e ž ( ȃ; ọ̑ )
samica labradorca:   izšolali so labradorko, ki je postala spremljevalka tetraplegika ; bela, črna labradorka ; mlada labradorka / čistokrvna labradorka

labud   ipd. gl. labod ipd.

laburíst   -a m ( ȋ )
zlasti v angleškem okolju  član delavske stranke:   ima znance med laburisti in konservativci / pri volitvah so zmagali laburisti

laburístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na laburiste:   laburistični voditelji / laburistična vlada / laburistična stranka

lacanovec   -vca  [ lakánovəc ]  m ( ȃ )
privrženec Lacanovih nazorov:   dosleden lacanovec ; mednarodno uveljavljeni lacanovec

lacrimae Christi   -- --  [ lákrime krísti ]  ž mn. ( ȃ, ȋ )
kakovostno rdeče ali belo vino iz okolice Neaplja:

láčen   -čna -o prid. ( á ȃ )
1. ki čuti potrebo po jedi:   lačen otrok ; biti lačen ; lačna živina ; premraženi in lačni so čakali jutra ; lačen in žejen ; zelo lačen ; lačen kot pes, volk / lačne pršice so še enkrat manjše kakor site / ekspr.  doma ima pet lačnih ust  otrok ; pren.  bajke za lačno domišljijo
// ekspr.  ki izraža lakoto:   interniranci z lačnimi očmi / ptički odpirajo lačne kljune ; trgati meso z lačnimi zobmi
2. nav. ekspr.  ki živi v pomanjkanju hrane:   lačno prebivalstvo / pog.  med vojno so ljudje lačni  stradajo / lačna leta po Napoleonovih vojnah
3. nav. ekspr., z rodilnikom  ki si zelo želi česa:   lačen kruha / lačen časti, denarja, zemlje ; biti lačen ljubezni ; dobrote lačni otroci ; senzacij lačni časopisi
4. ekspr.  ki izraža spolno poželenje:   sledil ji je z lačnim pogledom ; čutila je na sebi njegove lačne oči
●  ekspr.  urednik ima lačne predale  nima gradiva za objavo ; pog., ekspr.  ima ta lačno jetiko  zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh ; nar.  lačna torba, vreča  manj napolnjena, kot bi morala biti ; nar.  ta jed je lačna  ne nasiti za dolgo ; ekspr.  samo oči so lačne  ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej ; ekspr.  oči so bile bolj lačne kot želodec  želel si je kaj jesti zaradi lepega videza, ne pa zaradi lakote; vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti ; ekspr.  lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu, da se mi tema dela pred očmi, da bi vola pojedel  zelo lačen ; ekspr.  lačen je bil, da se je skozenj videlo  zelo lačen, sestradan ; ekspr.  v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit  sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah

láčenbêrgar   tudi  láčenpêrgar -ja  [ lačənbergar; lačənpergar ]  m ( á-ȇ )
star.  kdor živi v slabih gmotnih razmerah, zlasti če se pred drugimi dela imenitnega:   ne maram, da bi moja hči vzela kakega mestnega lačenbergarja / v tisti sobici smo stanovali trije dijaki, sami lačenbergarji

láčna   -e ž ( ȃ )
nav. mn., nar. lakotnica :   konj je dirjal, da so mu lačne plale od napora

láčnež   -a m ( ȃ )
ekspr.  lačen človek:   komaj je nasitil vse neučakane lačneže / krilati lačneži obletavajo poginulo žival  ptice

láčnost   -i ž ( á )
občutek potrebe po jedi; lakota :   najhujša lačnost ga je že minila
// ekspr.  pomanjkanje hrane:   pri hiši ni bilo lačnosti, čeprav so imeli malo zemlje

láda   -e ž ( ȃ )
avtomobil ruske tovarne AvtoVAZ:   kupiti lado

ládijski   -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na ladja 1:
a) ladijska konstrukcija / ladijski dnevnik ; ustaviti ladijske stroje ; ladijski tovor ; dajati opozorila z ladijskim zvonom ; raztovarjati z ladijskim žerjavom / ladijski gredelj, kljun, krov, trebuh / izdelovati ladijske modele
b) ladijski prevoz, promet ; ladijski vozni red ; skozi to ožino vodi najbližja ladijska pot ; dobre ladijske zveze z otoki
c) ladijski kuhar, zdravnik ; ladijska posadka
♦  les.  ladijski les  les, zlasti hrastov, za gradnjo (manjših) ladij ; ladijski pod  pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod ; navt.  ladijski prostor  ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah ; ladijski telegraf  priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico ; ladijski vozli  vozli, ki se uporabljajo pri delu na ladji ; ladijski vpisnik  knjiga luške kapitanije, v kateri so vpisane ladje s prostornino nad 10 BRT ; strojn.  ladijski parni kotel  parni kotel, po konstrukciji prilagojen potrebam na ladji ; (ladijski) vijak ; teh.  ladijski žeblji

ladínski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Ladince:   švicarska država priznava ladinskemu jeziku vse pravice

ládja   -e ž ( ā )
1. veliko vodno vozilo:   ladja izpluje, odplove iz pristanišča ; ladja nasede, plava, se potopi, pristane, se razbije,  ekspr.  hitro reže valove ; graditi, splaviti, tesati ladjo ; valovi premetavajo ladjo ; privezati ladjo k obali ; raztovoriti ladjo ; vkrcal se je na majhno ladjo ; potovati z ladjo ; gusarska ladja ; bok, kljun, krov ladje ; nadvodni del ladje ; kapitan velike ladje ; velika tonaža ladje ; trčenje ladij / čezoceanska, rečna ladja ; drsna ladja  hidrogliser ; petrolejska ladja ; poltovorna, potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja ; šolska ladja  za praktični pouk pomorstva, navtike ; ladja svetilnik ; ladja na jedrski pogon, na vesla ; ladja za razsuti, tekoči tovor ; publ.  naše bele ladje  potniške ladje ; pren., knjiž.  krmariti ladjo človeštva ; ladja življenja
2. star.  večji čoln:   ladje z žitom in vinom so vozile po Savi do Zaloga ; živina je vlačila težke ladje proti toku ; romarska ladja na Bledu
3. v zvezi vesoljska ali kozmična ladja   vozilo, namenjeno za vesoljske polete:   vesoljska ladja kroži okoli meseca, pristane ; izstreliti vesoljsko ladjo ; posadka kozmične ladje
4. rel.  del cerkve, namenjen za vernike:   ladja se polni z ljudmi ; klopi v ladji / cerkvena ladja
●  ladja plove pod slovensko zastavo  je vpisana v slovenski ladijski vpisnik ; ekspr.  podgane že zapuščajo ladjo  neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati ; ekspr.  cestna ladja  zelo velik osebni avtomobil ; knjiž., ekspr.  ladja puščave  velblod
♦  arhit.  glavna, prečna, stranska ladja ; igr.  ladje potapljati  otroška igra, pri kateri imata igralca vsak v svoji načrtani mreži označene ladje in drug za drugega ugibata, na katerih kvadratih so ; navt.  ladja se guga  se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi ; ladja se opoteka  se premika navzgor in navzdol okrog prečne in vzdolžne osi hkrati ; ladja se ziblje  se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi ; linijska ladja  ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu ; ladja dolge plovbe ; desni, levi bok ladje  gledano od krme proti premcu ; določiti položaj ladje  ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja ; register ladij  ustanova, ki z izdajanjem spričeval določa ladjam razrede ter z nadzorom gradnje in naprav skrbi za varno plovbo ; voj.  admiralska ladja ; bojna ladja  velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi ; linijska ladja  nekdaj  najmočnejša vojna ladja na jadra ; matična vojna ladja  pomožna vojna ladja za oskrbo manjših vojnih ladij in hidroplanov ; vojna ladja  oklopljena in oborožena ladja za boj s sovražnim ladjevjem ; poročnik bojne ladje  mornariški častniški čin (v Slovenski vojski), za stopnjo višji od poročnika fregate, ali nosilec tega čina ; zool.  portugalska ladja  morski ožigalkar, ki ga sestavljajo različni polipi in meduze, viseči izpod velike mehurjasto napihnjene tvorbe, Physalia

ladjár   -ja m ( á )
1. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju:   pogodba med ladjarjem in zavarovalnico / naš domači ladjar Splošna plovba
// lastnik ali zakupnik ladje, ladij:   bogati ladjarji
2. kdor kaj prevaža po reki z ladjo ali večjim čolnom:   nekdanji ladjarji na Savi ; ladjarji podonavskih držav ; družba ladjarjev in težakov

ladjáriti   -im nedov. ( á ȃ )
knjiž.  voziti se z ladjo:   ladjariti po vseh morjih

ladjárski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na ladjarje:   ladjarski dogovor / ladjarska pogodba  pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej pogodbi; čarter ; ladjarsko podjetje / ladjarska postaja ob reki

ladjárstvo   -a s ( ȃ )
knjiž. pomorstvo , plovba :   razvoj ladjarstva

ládjati   -am nedov. ( ā )
star.  voziti se z ladjo:   dolgo ste ladjali

ladjedélec   -lca m ( ẹ̑ )
kdor gradi in popravlja ladje:   prebivalci obmorskih mest so bili mornarji in spretni ladjedelci ; slovenski ladjedelci / zbor ladjedelcev  vseh zaposlenih v kaki ladjedelnici

ladjedélnica   -e ž ( ẹ̑ )
podjetje za graditev in popravljanje ladij:   sestanek vseh delavcev ladjedelnice / ob bombardiranju je bila ladjedelnica hudo poškodovana  kraj, prostor z napravami za graditev in popravljanje ladij

ladjedélničar   -ja m ( ẹ̑ )
kdor gradi in popravlja ladje:   odpustili so tudi nekaj ladjedelničarjev / zbor ladjedelničarjev  vseh zaposlenih v kaki ladjedelnici

ladjedélniški   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na ladjedelnico ali ladjedelništvo:   ladjedelniške naprave / ladjedelniški delavci / ladjedelniški oddelek pomorske šole

ladjedélništvo   -a s ( ẹ̑ )
dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij:   razvoj ladjedelništva

ladjedélski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na ladjedelstvo:   ladjedelski delavci / ladjedelska industrija

ladjedélstvo   -a s ( ẹ̑ )
dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij:   napredek ladjedelstva

ladjelòm   -ôma m ( ȍ ó )
knjiž.  uničenje, potopitev ladje na morju; brodolom :   kapitan je spoznal, da je ladjelom neizbežen
// ekspr.  velik in odločilen neuspeh, propad:   ladjelom civilizacije

ládjenica   -e ž ( ā )
knjiž.  pristaniška naprava za popravljanje ali čiščenje podvodnih delov ladje; dok :   spraviti ladjo v ladjenico

ladjévje   -a s ( ẹ̑ )
1. vse ladje kake države:   obnavljati ladjevje ; špansko ladjevje / zračno ladjevje  letala, letalstvo
2. ladje s skupnim namenom in pod skupnim poveljstvom:   premagati nasprotnikovo ladjevje / obalno, rečno ladjevje ; ribiško, trgovsko ladjevje ; tankersko ladjevje / publ.  naše belo ladjevje  potniško ladjevje / vesoljsko, zračno ladjevje

ladjevódec   -dca m ( ọ̑ )
knjiž.  pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega; pilot 1 :  izkušen ladjevodec
// kdor vodi ladjo sploh:

ladjevódja   -e  tudi  -a m ( ọ̑ )
1. navt.  čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina:   postati ladjevodja
2. star.  kapitan, zlasti na manjši ladji:

ládjica   -e ž ( ā )
1. manjšalnica od ladja:   na tej progi vozijo le ladjice ; obalna, rečna ladjica
2. ekspr. čoln , jadrnica :   na jezeru se zibljejo ladjice
3. igrača, ki predstavlja ladjo, čoln:   otroci spuščajo po vodi ladjice ; papirnata ladjica
♦  bot.  ladjica  zrasla spodnja venčna lista metuljastega cveta ; zool.  papirnata ladjica  glavonožec s tanko apnenčasto lupino in z izrazito spolno dvoličnostjo, Argonauta argo

ládjičar   -ja m ( ā )
les.  skobljič z vbočenim ali izbočenim spodnjim delom za skobljanje krivin v lesu:   ladjičar in brazdar

ládjin   -a -o  ( ā )
pridevnik od ladja:   ladjin bok

ládjišče   in  ladjíšče -a s ( ā; í )
star. pristanišče :   varno ladjišče ; ladje v ladjišču / čoln se je oddaljeval od ladjišča in se bližal blejskemu otoku

lady   --  [ lêjdi tudi lédi ]  ž ( ȇ; ẹ̑ )
navadno pristavek k imenu plemkinje, v angleškem okolju gospa :   lady Hamilton

laféta   -e ž ( ẹ̑ )
spodnji del, podstavek artilerijskega orožja:   zabiti krake lafete v zemljo / topovska lafeta / krsto z mrtvim poveljnikom so peljali na lafeti

lafít   -a m ( ȋ )
kakovostno rdeče vino iz okolice Bordeauxa:   steklenica lafita

lagánje   -a s ( ȃ )
glagolnik od lagati:   povej, kako je bilo, a brez laganja

lagáti   lážem  tudi  lagáti se lážem se nedov. ( á á )
1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto:   na obrazu se mu je videlo, da laže ; lagal jim je, da ga ni videl ; ne vem, kje je, je lagala ; lagati o kom ; on nikoli ne laže ; ta ženska rada laže ; ekspr.  debelo, nesramno, predrzno lagati ; ekspr.  lažeš, je jezno zavpil ; pog.  laže, kot pes teče  zelo; pogosto
// ekspr.  govoriti, pripovedovati kaj, kar ne ustreza resnici:   zakaj bi vam lagala ; lagal je, kako se mu tam dobro godi ; lagal je o lepih nekdanjih časih ; obljubljali so vse mogoče, eden je bolj lagal kot drugi / trdil je, da časopisi lažejo ; pren., ekspr.  oči so lagale ; srce ne laže
2. ekspr.  biti neresničen, napačen, varljiv:   te številke lažejo / hočejo se prepričati, če govorica o njegovem uspehu ne laže
●  ekspr.  lagal bi, če bi rekel, da se mi slabo godi  dobro se mi godi ; star.  fant je dekletu lagal  izjavljal je, da jo ljubi, a je ni ljubil ; star.  sreča mu laže  ni srečen ; ekspr.  v obraz mu laže  predrzno, nesramno ; ekspr.  laže, da je grdo, da se kar kadi, da sam sebi verjame  zelo ; preg.  kdor laže, ta krade  lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina

láger   -ja m ( á )
pog.  (koncentracijsko) taborišče:   moške iz vasi so odpeljali v lager ; dve leti je bila v lagerju

lageráš   -a m ( á )
pog. interniranec :   izčrpani lageraši

lágerski   -a -o prid. ( á )
pog. taboriščen :   lagerske barake / lagersko življenje

lágev 1   -gva m ( á )
nar. vzhodno sod 1 :  polni lagvi

lágev 2   -gve  tudi  lágva -e ž ( á )
star.  velika steklenica:   lagve z vinom

lagóda   tudi  lágoda -e ž ( ọ́; á )
knjiž. lagodnost , udobnost :   miselna lagoda / množica potnikov je navalila v vagon in konec je bilo dotedanje lagode

lagóden   tudi  lágoden -dna -o prid. , lagódnejši  tudi  lágodnejši  ( ọ́ ọ̄; á )
1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje:   lagodna hoja / zavida jim lagodno in brezskrbno življenje
2. ki ljubi stanje, v katerem se ni treba truditi, prizadevati:   lagoden človek ; preveč je lagoden, da bi se potrudil

lagódje   -a s ( ọ̑ )
knjiž. lagodnost , udobje :   imeti hoče mir in lagodje

lagódnost   tudi  lágodnost -i ž ( ọ́; á )
1. lastnost, značilnost lagodnega človeka:   njegova lagodnost jih draži ; premagati prirojeno lagodnost / delati z lagodnostjo
2. stanje, v katerem se človek ne trudi, ne prizadeva:   tam je vladala lagodnost in površnost / duhovna lagodnost

lagôta   -e ž ( ó )
star. lagodnost , udobnost :   umska lagota / spoznali smo, da se bo sedaj nehala lagota dosedanjega življenja

lagôten   -tna -o prid. , lagôtnejši  ( ó )  knjiž.
1. lagoden , udoben :   lagotno življenje
2. lahkoten , živahen :   stopal je z lagotnimi koraki

lagrimoso   [ lagrimózo ]  prisl. ( ọ̑ )
glasb., označba za izraz izvajanja jokajoče

lagúna   -e ž ( ȗ )
plitev podolžni zaliv, ki ga proti morju ali jezeru skoraj zapira sipina:   voziti se po laguni ; mirna laguna / lagune atolov / ekspr.  mesto na lagunah  Benetke

lagúnast   -a -o prid. ( ȗ )
ki ima veliko lagun:   lagunasta obala

lagúnski   -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na laguno:   mirne lagunske vode / zaliv lagunskega tipa / ekspr.  lagunsko mesto  Benetke

lagva   gl. lagev 2

lágvica   -e ž ( á )
star. steklenička :   lagvica žganja

láhcen   -a -o  [ lahcən ]  prid. ( ȃ )
ekspr.  zelo lahek:   vzdigni ga v naročje, saj je tako lahcen

láhek   tudi  lahák -hka -o  tudi  -ó prid. , lážji  ( á ȃ á )
1. ki ima razmeroma majhno težo:   lahek kamen ; lahek kovček, tovor ; vzdigni otroka, saj je lahek ; olje je lažje od vode ; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč ; lahke zavese ; ta obleka je lahka in hladna / še v mrazu nosi lahko obleko  premalo toplo / lahki kamen  lehnjak
// ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov:   lahek čoln ; lahek lok ; po cesti drdrajo lahki vozovi / lahki oboki stavbe / lahka artilerija ; opremiti sobo z lahkim pohištvom / lahek dim se dviga proti nebu  prosojen, redek ; lahki oblački ; lahka meglica
2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost:   lahek zaslužek ; odgovor na to vprašanje je lahek ; lahka naloga, služba ; lahka tura ; lahka telovadna vaja ; lahka zmaga ; opravljati lahko delo / lahek jezik  preprost, nezapleten ; lahka knjiga / lahka topljivost
3. ki ne izraža, kaže telesnega napora:   lahek dir ; njena hoja je lahka ; lahke kretnje / knjiž.  ptica lahkih kril  ki hitro, lahkotno leta ; star.  stopati lahkih nog / biti lahek pri plesu  znati se prilagoditi soplesalcu
4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki:   lahka bolezen ; dobiti lahke telesne poškodbe / lahek bolnik ; lahki in težki kaznjenci / lahki udarci  lahni / lahek potres
// v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri:   lahek strup ; te cigarete so lahke / jesti sme le lahko salamo ; piti lahko vino
// lahko prebavljiv:   bolnik mora imeti lahko hrano / lahka večerja
5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti:   lahek porod ; njegova smrt je bila lahka ; lahko slovo / tam imajo lahko življenje / lahke sanje / kot pozdrav  lahko noč!  ob spominu na umrle  naj mu bo lahka domača zemlja
6. nav. ekspr., navadno v povedni rabi  ki se duševno in telesno dobro počuti:   odšel je potolažen in lahek ; kako lahkega sem se počutil ; ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni, brezskrbni / srce mu je bilo lahko in veselo / tako sem lahek, da bi kar zletel
7. ekspr. lahkomiseln , neresen :   taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev ; saj ni napačen človek, le preveč lahek je
// ki moralno ni neoporečen:   zdelo se mu je, da je lahka / lahka ženska / pog.  biti lahke sorte
8. nav. ekspr.  umetniško nezahteven:   lahka literatura ; lahko čtivo / lahka glasba  instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba
●  pog.  biti pri lahkem kruhu  imeti ne naporno in dobro plačano službo ; lahka industrija  industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete ; ekspr.  kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči  samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda ; ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko  na lahko ; pog.  zobozdravnik ima lahko roko  delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli ; to storim z lahko vestjo  brez pomislekov, skrbi ; ekspr.  z lahkim srcem se bom ločila od njih  ne da bi čutila žalost, skrb
♦  agr.  lahka prst, zemlja  prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi ; grad.  lahki beton  beton, izdelan iz votličastega agregata ; metal.  lahke kovine  kovine z majhno specifično težo ; obrt.  lahka konfekcija  perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti ; lahka obutev  nizka moška, ženska in otroška obutev ; strojn.  lahko olje  redko tekoče olje za mazanje strojev ; šah.  lahka figura  lovec ali skakač ; šport.  lahka kategorija  kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg ; teh.  lahki bencin  bencin z majhno specifično težo ; voj.  lahka artilerija  artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm ; lahka strojnica  orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih prim. lažji , nalahko

láhen   -hna -o  stil.  -ó prid. ( á )
1. ki dosega majhno stopnjo
a) glede na učinek, posledico:   lahen dež, veter / imeti lahen spanec  rahel
b) glede na čutno zaznavnost:   telo mu je spreletel lahen drget ; pozdraviti z lahnim poklonom ; lahen smehljaj ; lahna rdečica / lahna melodija / čutiti lahen udarec
2. ki ne izraža, kaže telesnega napora:   lahen dir / stopati z lahnimi koraki
3. nav. ekspr.  ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek :   po vodi drsi lahen čolnič / čez lase si je vrgla lahno tančico / nad poljem leži lahna meglica prim. nalahno

láhet   -htí ž ( ȃ )
nav. mn.  del roke med zapestjem in komolcem; laket 1 :  nasloniti se z lahtmi na mizo ; njene zagorele lahti / ekspr.  objeti z belimi lahtmi  rokami
// zastar.  del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec :   zavihati rokave do lahti

láhkoatlét   -a m ( ā-ẹ̑ )
športnik, ki se ukvarja z atletiko; atlet :   tekmovanja so se udeležili najboljši lahkoatleti

láhkoatlétski   -a -o prid. ( ā-ẹ̑ )
nanašajoč se na atlete športnike ali atletiko; atletski :   lahkoatletsko tekmovanje

lahkôča   -e ž ( ó )
zastar. lahkost , lahkota :   lahkoča gibov / z lahkočo premagati ovire

lahkodúšen   -šna -o prid. ( ū ȗ )
zastar. neprizadet , ravnodušen :   je lahkodušen človek

lahkokríl   -a -o prid. ( ȋ ī )  knjiž.
1. ki hitro, lahkotno leta:   lahkokrila ptica / ekspr.  lahkokrile deklice
2. ekspr. lahkoten , sproščen :   njen lahkokrili smeh / lahkokrila upodobitev igralske vloge

lahkokrílka   -e ž ( ȋ )
knjiž., ekspr.  ptica, ki hitro, lahkotno leta:   glej tiste lahkokrilke nad vodo
●  knjiž., ekspr.  pesem lahkokrilka  lahkotna, sproščena pesem

lahkokrúhar   -ja m ( ȗ )
star.  kdor (rad) dobro živi brez dela, truda:   on je lahkoživec in lahkokruhar

lahkokrúhec   -hca m ( ȗ )
knjiž., ekspr.  kdor (rad) dobro živi brez dela, truda:   vedno je bil lahkokruhec / na trgu so se shajali najrazličnejši lahkokruhci

lahkomíseln   -a -o  [ lahkomisələn in lahkomisəln ]  prid. ( ȋ )
1. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice:   preveč je lahkomiseln, da bi bil lahko gospodar / lahkomiselna mladost / to je bilo lahkomiselno dejanje / len ni, le malo lahkomiseln  površen, brezskrben
2. ki moralno ni neoporečen:   lahkomiselna ženska

lahkomíselnež   -a  [ lahkomisəlnež- ]  m ( ȋ )
ekspr.  lahkomiseln človek:   to so sami praznoglavci in lahkomiselneži

lahkomíselnica   -e  [ lahkomisəlnica ]  ž ( ȋ )
ekspr.  lahkomiselna ženska:   preudari, ne bodi taka lahkomiselnica / življenje lahkomiselnic

lahkomíselnik   -a  [ lahkomisəlnik ]  m ( ȋ )
knjiž.  lahkomiseln človek, lahkomiselnež:   to je resen človek, ne pa lahkomiselnik

lahkomíselnost   -i  [ lahkomisəlnost ]  ž ( ȋ )
1. lastnost, značilnost lahkomiselnega človeka:   vsega je kriva njegova lahkomiselnost ; očitati komu lahkomiselnost / to je storil iz lahkomiselnosti ; v svoji mladostni lahkomiselnosti o tem ni premišljal
2. lahkomiselno dejanje:   uganjati lahkomiselnosti ; zagrešiti hudo lahkomiselnost

lahkomíšljen   -a -o prid. ( ȋ )
lahkomiseln :   lahkomišljen človek ; otroško lahkomišljen / lahkomišljeno gospodarjenje

lahkomíšljenec   -nca m ( ȋ )
lahkomiseln človek, lahkomiselnež:   med tistimi, ki gredo na visoke hribe, je tudi nekaj lahkomišljencev

lahkomíšljenka   -e ž ( ȋ )
lahkomiselna ženska, lahkomiselnica:   velika lahkomišljenka

lahkomíšljenost   -i ž ( ȋ )
lahkomiselnost :   dokazal je svojo lahkomišljenost ; mladostna lahkomišljenost / zagrešiti lahkomišljenost

lahkonóg   -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
knjiž., ekspr. hiter , uren 2 , živahen :   takrat sem bil še lahkonog ; lahkonoga deklica ; lahkonoga srna

láhkooborožênec   -nca m ( ā-é )
pri starih Grkih in Rimljanih  lahko oborožen vojak pešec:   napad lahkooborožencev

lahkosŕčen   -čna -o prid. ( ȓ )
star. brezskrben :   lahkosrčna mlada druščina

láhkost   -i ž ( á )
lastnost, značilnost lahkega:   lahkost perja / peruti dajejo ptici lahkost / lahkost in gibčnost

lahkôta   -e ž ( ó )
1. lastnost, značilnost lahkega:   lahkota prvih uspehov ga je uspavala ; lahkota in težavnost vaj / lahkota v hoji  gibčnost, prožnost / obšel ga je občutek lahkote
2. v prislovni rabi, v zvezi z lahkoto   izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora:   z lahkoto je nosil vreče ; z lahkoto je premagal nasprotnike / on je z večjo lahkoto dobil službo kot jaz / publ., z oslabljenim pomenom  če ta odlok premislimo, spoznamo z lahkoto, da so z njim dani pogoji za napredek

lahkôten   -tna -o prid. , lahkôtnejši  ( ó )
1. ki dela videz, da zanj ni potreben telesni napor:   lahkoten tek konj ; lahkotna hoja / stopati z lahkotnimi koraki
2. ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov; lahek :   lahkotno pohištvo / lahkoten dim se dviga nad hišami
3. ki glede na izrazna sredstva ne izraža, kaže truda, nespretnosti:   delo je pisano v lahkotnem jeziku / lahkoten ton pogovora  sproščen, prijeten
4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi  ki se duševno in telesno dobro počuti:   bil je ves lahkoten in sproščen
// ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti; lahek :   življenje je zdaj lahkotnejše
5. umetniško nezahteven:   lahkoten film ; brati lahkotno literarno delo / repertoar tega gledališča je lahkoten

lahkôtnost   -i ž ( ó )
lastnost, značilnost lahkotnega:   lahkotnost gibov / lahkotnost pisateljevega pripovedovanja, stila / lahkotnost njegovega nastopa je privlačna / lahkotnost duha  gibčnost, prožnost

lahkoúmen   -mna -o prid. ( ú ū )
1. star.  ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice; lahkomiseln :   ne zaupajo mu, ker je malomaren in lahkoumen / prazne in lahkoumne besede
2. knjiž.  bister, (duševno) prožen:   to je lahkoumen človek
3. zastar.  lahko razumljiv:   njegove pesmi so lahkoumne

lahkoúmnost   -i ž ( ú )
1. star. lahkomiselnost :   zgražali so se nad njegovo lahkoumnostjo ; mladostna lahkoumnost
2. zastar.  lahka razumljivost:   spis se odlikuje po zanimivosti in lahkoumnosti

lahkovéren   -rna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
ki preveč verjame, zaupa drugim:   bila je lahkoverna ženska in je verjela njegovim lepim besedam

lahkovérnež   -a m ( ẹ̑ )
ekspr.  lahkoveren človek:   našel je nekaj lahkovernežev, ki so ga poslušali

lahkovérnost   -i ž ( ẹ́ )
lastnost, značilnost lahkovernega človeka:   goljuf je izrabil njeno lahkovernost ; otroška lahkovernost

lahkožív   -a -o prid. ( ȋ í )
1. ki moralno ni neoporečen:   družiti se z lahkoživimi dekleti / lahkoživo življenje
2. ki ima površen, brezskrben odnos do življenja:   lahkoživega mladeniča je nesreča zresnila

lahkožívček   -čka m ( ȋ )
ekspr.  lahkoživ človek:   bil je lahkoživček in zapravljivček

lahkožívec   -vca m ( ȋ )
ekspr.  lahkoživ človek:   biti lahkoživec in ženskar / lahkoživec je, zato ga nič ne skrbi

lahkožíven   -vna -o prid. ( ȋ )
star. lahkoživ :   lahkoživna in razuzdana ženska / fant je bil nadarjen, a len in lahkoživen

lahkožívje   -a s ( ȋ )
star.  lahkoživo življenje:   lahkoživje in pokvarjenost / brezdelje in lahkoživje

lahkožívka   -e ž ( ȋ )
ekspr.  ženska, ki moralno ni neoporečna:   zaiti v slabo družbo, med lahkoživke

lahkožívost   -i ž ( í )
lastnost, značilnost lahkoživega človeka:   njena lahkoživost je bila splošno znana / lahkoživost in brezskrbnost

láhnost   -i ž ( á )
lastnost, značilnost lahnega:   lahnost vetriča

lahón   -a m ( ọ̑ )  slabš.
1. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo:   lahoni in nemčurji
2. Italijan:   upreti se lahonom

Láhov   in  láhov -a -o prid. ( á )
star., v zvezah:  on da je nedolžen pri tem? Seveda, nedolžen kot Lahov koš  ni nedolžen ; reven kot Lahov koš  zelo

láhten   -tna -o prid. ( ȃ )
lakten :   lahtne kosti

laicístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na laicizem:   laicistična država / laicistična prizadevanja

laicizácija   -e ž ( á )
laizacija :   laicizacija družbe ; laicizacija znanosti v 18. stoletju

laicízem   -zma m ( ī )
knjiž.  stanje, da je vera izključena iz javnega življenja:   dolgoletni francoski laicizem
♦   rel.  nazor, da se mora vera izključiti iz javnega življenja

laicizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
laizirati :   laicizirati šolski pouk / laicizirati duhovnika ; redovnik se je laiciziral

láičen   -čna -o prid. ( á )
1. nanašajoč se na laike:   laično pojmovanje česa ; strokovno in laično obravnavanje problemov / poklicni in laični igralci / laična nega bolnikov na domu / laični apostolat ; laični pomočniki duhovnikov  laiški
2. ki nima verskega, cerkvenega značaja:   uvedba laičnega šolstva / takrat je bilo pri nas še malo laične inteligence  (po)svetne

láičnost   -i ž ( á )
lastnost, značilnost laičnega:   laičnost te kritike je očitna / boj za laičnost šolstva

láik   -a m ( á )
1. kdor se na kako stroko slabo spozna, nestrokovnjak:   v umetnosti sem laik ; laik si težko predstavlja zapletenost tega procesa ; strokovnjaki in laiki / ekspr.:  sami laiki sodijo o glasbi ; popoln laik
2. knjiž. ljubitelj :   slikar laik
3. rel.  vernik, ki ni duhovnik ali redovnik:   duhovščina in laiki
// navadno v zvezi z brat   član samostanskega reda, ki ni duhovnik:   vrt obdelujejo bratje laiki

laikát   -a m ( ȃ )
rel. laiki :   pravice in dolžnosti laikata

láiški   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na laike:   duhovski in laiški stan / laiški apostolat / laiški pomočniki duhovnikov / to ni strokovno, ampak laiško pojmovanje stvari  laično

laizácija   -e ž ( á )
odvzem verskega, cerkvenega značaja:   laizacija šole v Franciji

laizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. odvzeti verski, cerkveni značaj:   laizirati šolstvo
2. rel.  postaviti koga iz duhovniškega ali redovniškega stanu v laiški stan:   laizirati duhovnika ; redovnica se je laizirala

láj   -a m ( ȃ )
knjiž. lajanje , lajež :   zaslišati laj ; pasji laj

lajáč   -a m ( á )
ekspr.  pes, ki (zelo) laja:   zapodi tega lajača

lájanje   -a s ( ȃ )
glagolnik od lajati:   od daleč se sliši lajanje psov ; besno, glasno, veselo lajanje / lajanje srnjaka / ne bom poslušal njegovega lajanja / lajanje minometov, strojnic

lájati   -am nedov. ( ȃ )
1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi:   pes laja ; divje, rezko lajati / lisjak, srnjak laja ; v daljavi so lajali šakali
// s predlogom  z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga:   čuvaj laja na vsakega tujca / pes laja v luno
●   preg.  pes, ki laja, ne grize  človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega
2. slabš.  govoriti z ostrim, zadirčnim glasom:   ne zna povedati mirno, samo laja ; poberi se iz hiše, je lajal ; knjiž.  vodja taborišča je lajal svoje ukaze
// s predlogom  surovo, zadirčno govoriti s kom:   lajati drug na drugega, v drugega ; neprestano laja na nas
// nizko govoriti , pripovedovati :   pusti ga, naj laja, kar hoče ; Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo  (Kajuh)
3. ekspr.  dajati lajanju podobne glasove:   minometi, strojnice lajajo
4. preh., nar. zmerjati :   Ne lajaj me, če nisem kriv  (I. Pregelj)
5. pesn., s prislovnim določilom  biti, obstajati v zelo neprijetni, grozljivi obliki:   zunaj laja decembrski mraz ; tišina je lajala nad prepadi

lájav   -a -o prid. ( ā )
ki (rad) laja:   lajavi psi / slabš.  ima lajav glas  oster, zadirčen

lájavec   -vca m ( ā )
1. ekspr.  pes, ki (zelo) laja:   s palico se je branil najbolj nadležnih lajavcev
2. slabš.  kdor silovito napada z besedami:   pustite me pri miru, lajavci

lajávt   tudi  lájavt -a m ( ȃ; ȃ )
slabš.  pes, ki (zelo) laja:   pomirite že tega lajavta, da bom lahko vstopil ; pren.  to ni govornik, ampak lajavt

lájbič   -a m ( ȃ )
nižje pog. telovnik :   žametast lajbič ; gumbi na lajbiču

lájdra   -e ž ( ȃ )
pog., slabš. vlačuga , prostitutka :   k tisti lajdri hodi ; z lajdrami se vlači ; druščina lajder in zvodnikov / kot psovka  lajdra nesramna

lájdrast   -a -o prid. ( ȃ )
pog., slabš.  ki se vlačuga, vlači:   lajdrasta ženska / tista lajdra lajdrasta

lájdrati   -am nedov. ( ȃ )
pog., slabš.  potepati se, pohajkovati:   doma bodi, kaj bi lajdrala okoli

lájež   -a m ( ȃ )
glagolnik od lajati:   od daleč se sliši lajež ; glasen lajež ; lajež lisice, psov / lajež strojnic

lájf   in  life -a  [ lájf ]  m ( ȃ )  pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
življenje :   pregarati, prespati cel svoj lajf ; uspeti v lajfu

lájhati se   -am se nedov. ( ā )
pog., slabš.  vlačugati se, vlačiti se:   lajhati se z ničvrednimi ženskami
// potepati se, pohajkovati:   namesto da bi se učili, se pa ves dan lajhajo

lájka   -e ž ( ȃ )
delovni severni pes z gosto in trdo dlako ter s košatim, zavitim repom:   vpreči lajke v sani

lajkra   gl. lycra

lajmski   gl. lymski

lájna   -e ž ( ȃ )
1. glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za proizvajanje melodije:   igrati na lajno ; beračeva lajna ; hreščeča lajna ; iz krčme so se slišali glasovi lajne ; potujoči godec z lajno / vrteti lajno
2. slabš.  kar naprej ponavljajoče se govorjenje o isti stvari:   kdo bo poslušal vedno isto lajno / spet goni svojo staro lajno, da se mu godi krivica
●  slabš.  njeno branje, deklamiranje je lajna  enolično, brez poudarkov

lájnanje   -a s ( ȃ )
glagolnik od lajnati, igrati:   otožno lajnanje / iz razreda se je slišalo glasno lajnanje

lájnar   -ja m ( ȃ )
1. kdor igra na lajno:   lajnar lajna ; lajnarji in poulični pevci
2. slabš.  kdor kar naprej govori o isti stvari:   dovolj imam tega lajnarja / žurnalistični lajnarji

lájnarski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lajnarje:   lajnarska tradicija je zamrla / lajnarska pesem

lájnast   -a -o prid. ( ȃ )
slabš.  ponavljajoč se, enoličen, monoton:   lajnast napev

lájnati 1   -am nedov. ( ȃ )
1. igrati na lajno:   lajnar lajna ; lajnati staro melodijo ; otožno lajnati
●   slabš.  organist vse leto lajna iste melodije  igra
2. slabš.  kar naprej govoriti, ponavljati:   spet lajna iste tožbe ; če so ga hoteli razjeziti, so mu lajnali to zbadljivko / začela je lajnati pesem o prehudem delu
3. slabš.  enolično, brez poudarkov pripovedovati naučeno besedilo:   saj ni recitiral, ampak lajnal ; lajnati pesmico

lajnáti 2   -ám nedov. ( á ȃ )
nar., ekspr.  potepati se, hoditi:   Kod pa lajnaš ponoči?  (F. Bevk)

lájno   -a s ( ā )
knjiž. blato , govno , iztrebki :   kravje lajno

lajšálen   -lna -o prid. ( ȃ )
s katerim se lajša:   lajšalna zdravila

lájšanje   -a s ( ȃ )
glagolnik od lajšati:   lajšanje težav

lájšati   -am nedov. ( ȃ )
delati kaj manj neprijetno, manj hudo:   lajšati bolniku bolečine ; lajšati bremena zaposleni ženi ; lajšati trpljenje / star.  upanje mu lajša in slajša življenje
●   lajšati si srce z govorjenjem, z jokom  s pogovarjanjem, z jokanjem si manjšati duševno bolečino
// delati kaj manj naporno, težavno; olajševati :   dolg rep lajša opicam gibanje po drevju ; lajšati si delo z dobrim orodjem

lájta   -e ž ( ȃ )
1. nar.  velik podolgovat sod, zlasti za prevažanje:   nalivati gnojnico v lajto
2. nar. vzhodno  velik, pokončen sod, zlasti za žito:   polna lajta pšenice

lajtmotiv   gl. leitmotiv

lájtnant   -a m ( á )
v nekaterih državah  poročnik ali podporočnik:   pred skupino vojakov jaha mlad lajtnant ; v spopadu s partizani je padel nemški lajtnant in več vojakov

lák   -a m ( ȃ )
1. raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko:   nanašati lak ; obrizgati, premazati z lakom ; tovarna lakov ; topilo za lak ; trgovina z laki / avtomobilski laki ; brezbarvni, motni, sijajni lak ; sintetični lak / notranji lak  za lakiranje predmetov, ki so v stavbi ; zunanji lak  za lakiranje predmetov, ki so na prostem ; lak za čolne  zelo kakovosten zunanji lak, odporen proti vodi ; lak za lase, nohte ; lak za pohištvo
// tanka prevleka iz tega:   lak se lušči, se sveti ; pren., ekspr.  to ni prava kultura, to je le civilizacijski lak
●   pog., ekspr.  avto je ves v laku in kromu  zelo se sveti
♦   kem.  asfaltni  ali  bitumenski lak  raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin ; nitrocelulozni lak  raztopina nitrata celuloze v organskem topilu ; oljni lak ; teh.  film laka
2. usnje, strojeno in obdelano tako, da se zelo sveti:   lak za čevlje ; torbica iz črnega, rdečega laka / goveji, telečji lak

lakáj   -a m ( ȃ )
1. uniformiran služabnik za osebno strežbo:   pozvoniti lakaju / pri večerji je stregel livriran lakaj
2. knjiž., slabš.  kdor je pretirano vdan nadrejenim:   ne maram ga, ker je lakaj / biti lakaj stranke

lakájski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lakaje:   lakajska obleka / lakajska služba / lakajska miselnost / on je lakajska duša

lakájstvo   -a s ( ȃ )
1. lakajska služba:   služiti si kruh z lakajstvom
2. knjiž., slabš.  pretirana vdanost nadrejenim:   biti prežet z lakajstvom / vse njegovo pisanje je bilo lakajstvo absolutizmu

lákast   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lak:   lakasta emulzija / lakasta površina predmeta / lakasto usnje / lakasti čevlji ; lakast pas

láket 1   -kta m ( ȃ )
1. del roke med zapestjem in komolcem:   dotaknil se je njenega lakta ; z laktom si obrisati znojno čelo ; kratki in debeli lakti
// zastar.  del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec :   zavihati si rokave čez lakte
2. nekdaj  dolžinska mera za platno, približno 275 cm:   dva lakta platna
// dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm; vatel

láket 2   -ktí ž ( ȃ )
del roke med zapestjem in komolcem:   položila je roko na njegovo laket ; z laktjo si zakriti oči ; zagorele lakti

láketbráda   in  láket bráda -e ž ( ȃ-á )
star.  zelo dolga brada:   pravljica o možu z laketbrado / Pedenj-človek ; laket-brada z okna mu po steni pada  (O. Župančič)

lakíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od lakirati:   avtomatično, ročno lakiranje ; lakiranje podov, usnja ; kabine za lakiranje / lakiranje stvarnosti

lakírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
prekrivati z lakom:   lakirati avtomobil, parket ; lakirati s čopičem, s pištolo ; lakirati si nohte / lakirati si lase ; pren., ekspr.  pisatelj življenje preveč lakira

lakíren   -rna -o prid. ( ȋ )
ki je za lakiranje:   lakirne barve / lakirna kabina
♦   teh.  lakirna pištola

lakírnica   -e ž ( ȋ )
obrat za lakiranje:   dograditi lakirnico ; avtomatična lakirnica / servisna lakirnica

lákmus   -a m ( ȃ )
kem.  organsko barvilo za določanje kislosti in bazičnosti:   lakmus pomodri, pordeči

lákmusov   -a -o prid. ( ȃ )
kem., v zvezah:  lakmusov papir  z lakmusovo tinkturo prepojen papir ; lakmusova tinktura  vodna raztopina lakmusa

lakolít   -a m ( ȋ )
petr.  manjša, hlebasto oblikovana gmota globočnine:

lákom   -a -o  tudi  -- prid. ( á )
star. lakomen :   nikoli ni imel zadosti, tako je bil lakom / tujec lakom ; sam.:  lakom se ni bal nevarnosti, če je le slutil dober zaslužek

lákomen   -mna -o prid. ( á )
ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine:   lakomen človek ; poznali so jo, da je lakomna / lakomen zemlje ; časti nisem lakomen ; lakomen po denarju
// navadno v povedni rabi, v zvezi z na   ki čuti, ima strastno željo po kaki jedi:   biti lakomen na meso ; polhi so lakomni na hruške
// ki izraža lakomnost:   lakomen pogled ; lakomni prsti so segli po cekinu

lákomiti se   -im se nedov. ( á )
knjiž.  biti lakomen česa:   lakomiti se tuje zemlje

lákomnež   -a m ( á )
ekspr.  lakomen človek:   bil je oderuh in lakomnež

lákomnica   -e ž ( á )
1. ekspr.  lakomna ženska:   oderuška lakomnica
2. nar.  lijak (za vlivanje vina v sod):

lákomnik   -a m ( á )
ekspr.  lakomen človek:   bil je lakomnik in skopuh ; brezsrčen lakomnik / kot psovka  ali še nimaš dovolj, lakomnik

lákomnost   -i ž ( á )
lastnost, značilnost lakomnega človeka:   njegova lakomnost presega vse meje / polastila se ga je lakomnost po zemlji / ekspr.  v divji lakomnosti so planili na jed / lakomnost psa

lakóničen   -čna -o prid. ( ọ́ )
kratek in situaciji ustrezen, jedrnat:   lakoničen odgovor ; lakonično sporočilo ; povelje je bilo lakonično: napad

lakóničnost   -i ž ( ọ́ )
lastnost, značilnost lakoničnega, jedrnatost:   lakoničnost odgovora / lakoničnost v poročilih / knjiž.  kljub lakoničnosti je filmska zgodba zaokrožena in nedvoumna

lakonízem   -zma m ( ī )
lit.  kratko in situaciji ustrezno izražanje:   za tega govornika je značilen lakonizem

lakónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
lakoničen :   lakonski odgovor

lákot   -i ž ( á )
star. lakota :   huda lakot / umreti za lakotjo / lakot po izobrazbi / ta lakot bi še mater prodal / Mi te redimo, lakot, pa bi nas po strani gledal in še zgago delal?  (I. Cankar)

lákota   -e ž ( á )
1. občutek potrebe po jedi:   lakota ga muči, tare ; čutiti lakoto ; huda lakota ; ekspr.  volčja lakota  zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote
●   ekspr.  začela ga je gruditi lakota  postal je lačen ; ekspr.  lakota je najboljši kuhar  lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna
2. pomanjkanje hrane:   v deželi je bila lakota ; umreti od lakote,  zastar.  lakote ; ekspr.  prebivalstvo je cepalo od lakote ; pred očmi se mi megli zaradi lakote ; velika lakota ; smrt od lakote ; boj proti lakoti
3. ekspr., s prilastkom  velika želja po čem:   lakota slave ; lakota po naravi, po zemlji / spolna lakota  poželjivost
4. slabš.  lakomen človek:   njegov upnik je bil brezsrčna lakota / kot psovka  ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna
5. slabš.  kdor živi v slabih gmotnih razmerah:   to so same bajtarske lakote / kot psovka  tebi nimam kaj vzeti, ti lakota
6. bot.  rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim ali rumenim cvetnim vencem, Galium:   gozdna, navadna lakota

lákoten   -tna -o prid. ( á )
1. ekspr.  ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen :   lakoten gospodar / biti lakoten na zemljo
// ki čuti, ima strastno željo po jedi:   lakotna čreda volkov ; pren.  tista zemlja je lakotna, brez gnoja ne bo rodila
2. ekspr. poželjiv :   lakotna ženska
●  star.  čakala jih je lakotna smrt  smrt od lakote ; star.  lakotna leta v 19. stoletju  leta, ko je bila lakota

lákotiti   -im  tudi  lakotíti -ím nedov. ( á ā; ī í )
knjiž.  stradati koga:   lakotiti internirance

lákotnež   -a m ( á )
ekspr.  lakomen človek:   bil je oderuh in lakotnež / največji lakotneži so prvi pojedli / mladiči so bili nenasitni lakotneži

lákotnica   -e ž ( á )
nav. mn.  vbočeno mesto na trebuhu med zadnjim rebrom in kolkom:   konji so se upehani ustavili in lakotnice so jim plale ; brcniti psa v lakotnico ; krava ima udrte lakotnice
●   star.  smejal se je, da se je kar za lakotnice prijemal  zelo se je smejal

lákotnik   -a m ( á )
1. ekspr.  lakomen človek:   vsi vedo, da je oderuh in lakotnik / kot psovka:  zemlje si lačen, lakotnik ; ali bi rad vse sam pograbil, ti lakotnik
2. ekspr.  sestradan človek:   s slastjo lakotnika je pojedel kruh / ti lakotniki so vse pojedli
3. nar., navadno v zvezi zajčji lakotnik   grmičasta rastlina z rumenimi metuljastimi cveti; navadna metla :   na poseki se razrašča zajčji lakotnik
●  ekspr.  živina je čutila, da se okoli staje potika lakotnik  volk
♦  čeb.  roj lakotnik  čebelja družina, ki se zlasti zaradi pomanjkanja hrane izseli iz panja

lákotnost   -i ž ( á )
ekspr. lakomnost :   končno so spoznali njegovo lakotnost / lakotnost po zemlji / jedel je z lakotnostjo sestradanega

lákov   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lak:   lakov blesk / lakovo vezivo

láks   -a m ( ȃ )
rib. žarg.  (ribiška) vrvica iz umetne snovi:   krap mu je utrgal laks

laksatív   -a m ( ȋ )
farm.  zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo

laksatíven   -vna -o prid. ( ȋ )
farm.  ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen :   laksativno sredstvo

láksen   -sna -o prid. ( ȃ )
knjiž.  ki ni natančen, strog, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljiv , ohlapen , širokosrčen :   znano je, da je v teh stvareh zelo laksen / laksna morala

láksnost   -i ž ( ȃ )
knjiž.  pomanjkanje natančnosti, strogosti, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljivost , ohlapnost , širokosrčnost :   to je skoraj neodpustljiva laksnost / stilistične laksnosti

laktácija   -e ž ( á )
biol.  izločanje mleka iz mlečnih žlez:   laktacija traja nekaj mesecev ; konec laktacije

laktacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na laktacijo:   laktacijski hormon / laktacijska doba
♦   psiht.  laktacijska psihoza  psihoza pri ženski v laktacijski dobi

lákten   -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na laket:   laktne kosti / laktni sklep  komolčni
♦   anat.  laktna kljukica  kaveljčast izrastek podlahtnice v komolcu, ki preprečuje njeno pregibanje nazaj

lakto...   ali  lákto...  prvi del zloženk  ( ȃ )
agr.  nanašajoč se na mleko:   laktodenzimeter

láktovegetarijánec   -nca m ( ȃ-ȃ )
vegetarijanec, ki poleg rastlinske hrane uživa tudi mleko in mlečne izdelke:   najprej je bil vegetarijanec, kasneje pa je postal laktovegetarijanec

laktóza   -e ž ( ọ̑ )
kem.  disaharid, ki je v mleku, mlečni sladkor:   odstotek laktoze v mleku

láma 1   -e m ( á )
zlasti v Tibetu menih :   molitve lam

láma 2   -e ž ( á )
1. južnoameriška tovorna žival z zelo gosto volnato dlako:   težko obložena lama ; volna lame
2. tekst.  mehka in lahka volnena tkanina, tkana v platneni ali keprovi vezavi:   lama za ženske plašče

lamaíst   -a m ( ȋ )
pripadnik lamaizma:   poglavar tibetanskih lamaistov

lamaístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na lamaiste ali lamaizem:   lamaistični budizem ; lamaistični duhovnik, menih, poglavar ; lamaistični samostan, tempelj

lamaízem   -zma m ( ī )
iz budizma in delno iz starejših avtohtonih prvin izvirajoča vera, razširjena zlasti v Tibetu:   vpliv lamaizma

lamantín   -a m ( ȋ )
zool.  v morju in rekah živeči rastlinojedi sesalec z okroglim lopatastim repom, Trichechus:

lamarkízem   -zma m ( ī )
biol.  teorija, po kateri zgodovinski razvoj organizmov temelji predvsem na dedovanju fenotipičnih lastnosti:

lámati   -am  in  -ljem nedov. ( ȃ )
nar. lomiti :   lamati trske / nar. belokranjsko  lamati koruzo  trgati

lambáda   -e ž ( ȃ )
hiter ples v štiričetrtinskem taktu, pri katerem se plesalca dotikata z rameni in trebušnim delom, po izvoru iz Brazilije:   prijavila sta se na tekmovanje v plesanju lambade ; salsa in lambada / zvoki lambade

lámbda   -e  tudi  -- ž ( ȃ )
enajsta črka grške abecede:   zaznamovati z lambdo [λ]

lamberíja   -e ž ( ȋ )
teh.  lesena obloga na steni:

lambréta   -e ž ( ẹ̑ )
lažje motorno kolo z majhnimi kolesi italijanske tovarne Innocenti:   voziti se z lambreto

lamé   -êja  in  lamé -ja  [ lamé -êja ]  m ( ẹ̑ ȇ )
tekst.  tkanina ali pletenina z vtkanimi zlatimi ali srebrnimi nitmi:   lame za večerne obleke ; pas iz bleščečega lameja
// zlata ali srebrna sploščena nit:   pleten večerni komplet, pretkan z lamejem

laméla   -e ž ( ẹ̑ )
tanka, navadno podolgovata ploščica:   tovarna izdeluje kovinske trakove, lamele, debelo pločevino ; lamela ploščate baterije ; lamele žaluzij
♦  anat.  lamela  tanka plast kostnega tkiva okrog kostnega kanalčka, platica ; bot.  središčna lamela  prvotni, zunanji del celične membrane ; elektr.  (komutatorska) lamela ; les.  lamela  parketna deščica, debela 6 do 10 mm ; tekst.  lamela  tanka, podolgovata ploščica iz pločevine, nataknjena na osnovni niti, da ustavi tkalski stroj, če se nit pretrga

lamélast   -a -o prid. ( ẹ̑ )
sestavljen iz lamel:   lamelaste žaluzije
♦   strojn.  lamelasta sklopka  lamelna sklopka

lamélen   -lna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lamelo:   lamelna debelina / lamelni parket
♦   strojn.  lamelna sklopka  torna sklopka z več kolobarjastimi ploščami ; lamelna veriga  veriga, pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki

lamelírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
teh.  iz lamel sestavljati nov proizvod:   lamelirati les, pločevino

lamentácija   -e ž ( á )
nav. mn., ekspr. tožba , tarnanje :   ne maram njegovih lamentacij ; lamentacije nad težavami
♦  rel.  peti lamentacije  žalostinke preroka Jeremija

lamentírati   -am nedov. ( ȋ )
ekspr. tožiti , tarnati :   kaj že spet lamentiraš, saj ti ni nič hudega

laméta   -e ž ( ẹ̑ )
bleščeča vrvica, bleščeč trak, zlasti za okrasitev novoletne jelke:   srebrne, zlate lamete

lamináren   -rna -o prid. ( ȃ )
fiz., navadno v zvezi s tok, gibanje   pri katerem se posamezne plasti tekočine ali plina gibljejo druga ob drugi, ne da bi se med seboj mešale:   laminarni in turbulentni tok

laminárija   -e ž ( á )
nav. mn., bot.  zelo dolge rjave alge, Laminariaceae:

laminát   -a m ( ȃ )
teh.  plošča, narejena iz več slojev zlasti umetne snovi:   lesni, plastični laminati ; izdelava laminatov
// talna obloga iz takih plošč:   počistiti laminat

lámji   -a -e prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lama 2 :   lamja koža / odeja iz lamje volne

lámpa   -e ž ( ȃ )
nižje pog.  svetilka, zlasti preprostejša:   natakniti cilinder na lampo / prižigati lampo ; svetiti si z lampo

lampárna   -e ž ( ȃ )
mont. žarg.  prostor za shranjevanje jamskih svetilk:

lámpas   -a m ( ȃ )
širok rdeč ali moder trak vzdolž zunanjega šiva na hlačah nekaterih svečanih uniform:   generalske hlače z rdečimi lampasi
♦  tekst.  damast s stopničastimi obrisi vzorcev

lámpica   -e ž ( ȃ )
manjšalnica od lampa:   luč v lampici je ugasnila / lampica brli
♦  vrtn.  viseča posoda za okrasne rastline

lampijón   -a m ( ọ̑ )
viseča svetilka z ohišjem iz prosojnega papirja:   prižgati lampijon ; z zastavicami in lampijoni okrašen prostor ; pisani lampijoni

lampijónček   -čka m ( ọ̑ )
manjšalnica od lampijon:   veselični prostor so razsvetljevali lampijončki ; obesiti lampijončke ; rdeč lampijonček
♦   vrtn.  trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi

lán   -ú  in  -a m ( ȃ )
kulturna rastlina z modrimi cveti, ki se goji zaradi vlaken in zaradi semena, ali njeno seme:   lan že cvete ; sejati lan ; puliti lan ; delati olje iz lanu ; snop lanu ; vlakna iz lanu ; modre oči kakor lan  kakor cveti lanu / sušiti, treti lan / ozimni lan
// predivo iz te rastline:   presti lan ; ima lase kot lan  zelo svetle
// pog.  lanena tkanina, platno:   lan se dobro nosi, pere ; beliti lan
♦  agr.  goditi lan  obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla ; bot.  julijski lan  gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum ; lepki lan  rastlina s suličastimi listi, lepljivim steblom in rožnatimi cveti v socvetjih, Linum viscosum ; tekst.  novozelandski lan  kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke

lánarstvo   -a s ( ȃ )
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem lanu:   upad lanarstva

lancéta   -e ž ( ẹ̑ )
med.  majhen dvorezen kirurški nož:   cepiti z lanceto ; vrez z lanceto

lancia   -e  [ lánča ]  ž ( ȃ )
osebni avtomobil italijanske tovarne Lancia:   pripeljal se je z lancio

lándavec   -vca m ( ȃ )
landaver :   landavec se je ustavil pred gostiščem

lándaver   -ja m ( ȃ )
nekdaj  štirisedežna kočija z dvodelno streho, ki se da zložiti naprej in nazaj:   pripeljati se z landaverjem / poštni landaver

landrover   -ja  [ lêndrôver in lándrôver ]  m ( ȇ-ȏ; ȃ-ȏ )
terenski avtomobil angleške tovarne Rover:   potovati po Afriki z landroverjem

lándsknéht   -a m ( ȃ-ẹ̑ )
zgod.  najemniški vojak pešec v nemških deželah od 15. do 17. stoletja:   napad landsknehtov

lánec   -nca m ( ā )
zastar. veriga :   prikleniti z lancem / narod je ječal v lancih / gorski lanci

lanén   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lan:   lanene bilke so že pognale ; lanene glavice ; lanena slama ; laneno seme / lanena preja, tkanina ; laneno platno, predivo, vlakno / laneni firnež ; laneno olje  olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov / imeti lanene lase  zelo svetle

langobárdski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Langobarde:   langobardska kultura
♦   zgod.  langobardski limes  nekdaj  limes na vzhodnem obrobju Furlanije

langúr   -ja m ( ū )
zool.  vitka južnoazijska opica s kratkimi palci na rokah, ki se hrani z listjem, Presbytis:

láni   prisl. ( á )
v letu, ki je bilo pred sedanjim:   izvoz je letos večji kot lani / zidati je začel lani avgusta ; zakon velja že od oktobra lani / to žito je še od lani  lansko

laníka   -e ž ( í )
bot.  rastlina polzajedavka na koreninah z belimi, na zunanji strani zelenimi cveti v socvetjih, Thesium:   bavarska lanika

laníšče   -a s ( í )
1. njiva, na kateri je rasel lan:   preorati lanišče ; sejati repo po lanišču
2. nar. dolenjsko  lanena slama:   prodati lanišče

laníščnica   in  laníšnica -e ž ( ȋ )
nar. vzhodno  preprosta stavba za sušenje lanu:

lanolín   -a m ( ȋ )
kem.  voskasta snov za izdelavo mazil, mil, dobljena pri pranju ovčje volne:   ta krema vsebuje petnajst odstotkov lanolina ; v prid. rabi:  lanolin milo

lanolínski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od lanolin:   lanolinska krema

lánov   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lan:   modri lanovi cveti / lanova njiva

lánovec   -vca m ( ȃ )
agr.  lan, katerega zrele glavice se ne razpočijo:

lánovka   -e ž ( ȃ )
nar., nekdaj  dninarica, ki dobi za delno plačilo lan ali pa lanišče v najem:   Mater njegovo pa udinjam za lanovko  (F. Finžgar)

lansêr   -ja m ( ȇ )
uslužbenec, ki ureja zaporedje delovnih operacij v serijski proizvodnji:   razpisati delovno mesto lanserja

lansíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od lansirati:   lansiranje raket, satelita ; naprava za lansiranje / lansiranje lažnih vesti

lansírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju; izstreliti :   lansirati raketo, torpedo / lansirati vesoljsko ladjo, umetni satelit
2. publ.  dati na tržišče nov proizvodni in trgovski predmet, navadno z veliko reklamo:   lansirati nove modele čevljev ; lansirati dirkalno vozilo ; lansirati v serijah ; pren.  lansirati lažne vesti
3. publ.  omogočiti komu hitro napredovanje, uspeh:   lansirati igralca / ta film jo je lansiral med filmske zvezde

lansíren   -rna -o prid. ( ȋ )
s katerim se lansira, izstreli:   lansirna cev

lánski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na leto, ki je bilo pred sedanjim:   lanski december ; lanska pomlad je bila hladna ; lansko leto   lansko leto je bilo zanj srečno ; prva polovica lanskega leta ; delo društva v lanskem letu / lanski prvak v orodni telovadbi ; posledice lanskih poplav ; lanska proizvodnja ; zame se briga, zanima kakor za lanski sneg  nič / lanski letnik revije ; to je še lansko vino / zgodilo se je lansko jesen,  knjiž.  lanske jeseni ; umrl je lansko leto, lanskega leta  lani

lanskoléten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
publ. lanski :   lanskoletna proizvodnja ; delo je nastalo med njegovim lanskoletnim bivanjem v Parizu / lanskoletna razstava

lanščák   tudi  lánščak -a m ( á; ā )
lov.  srnjak ali jelen v drugem letu starosti:

lantán   -a m ( ȃ )
kem.  na zraku neobstojna kovina svetlo sive barve, element La:

lantána   -e ž ( ȃ )
vrtn.  grmičasta lončna rastlina z rumenimi, rdečimi ali oranžnimi cveti v glavicah, Lantana camara:   presaditi fuksije in lantane

lanténa   -e ž ( ẹ̑ )
grad.  močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih; jambornik , odrnik :   zidarji so postavljali lantene

lantérna   tudi  lantêrna -e ž ( ẹ̑; ȇ )
laterna 1 :  na zadnjem delu voza se je zibala lanterna / star.  lanterne na ulici  svetilke

lanúgo   -a m ( ȗ )
biol.  puhasta dlaka človeškega plodu, ki odpade pred rojstvom ali kmalu po njem:

lápa   -e ž ( á )
nav. mn.  (viseča) živalska ustnica:   pasje, volčje lape

lapálija   -e ž ( á )
zastar. malenkost , nepomembnost :   to je lapalija ; ne vznemirjaj se zaradi takih lapalij

laparoskopíja   -e ž ( ȋ )  med.
poseg, pri katerem se skozi droben rez v trebušnem predelu vstavi instrument, ki omogoči pregledovanje, operacijo trebušnih organov, zlasti v ginekologiji:   opraviti diagnostično laparoskopijo ; odstraniti miom z laparoskopijo ; kolonoskopija in laparoskopija

lápast   -a -o prid. ( á )
nar. zgovoren , jezičen 2 :  Ondan sem prosil prav to lapasto Kato, naj bi nama prišla pomagat  (I. Koprivec)

lápati   -am nedov. ( ȃ )  pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
vsebinsko prazno, nespametno govoriti:   že od začetka je lapal v prazno ; lapati čisto cel čas

lapidáren   -rna -o prid. ( ȃ )
ki zaradi kratkosti, preprostosti učinkuje zelo resno, prvinsko; zgoščen , jedrnat :   lapidarni stavki ; njegova poezija je lapidarna / lapidaren slog / lapidarna plastika
♦  arheol.  lapidarni napis  napis, vklesan v kamen

lapidárij   -a m ( á )
sistematično urejena zbirka muzejsko pomembnih kamnitih spomenikov:   lapidarij je razporejen kar na vrtu ; v obnovljeni stavbi bodo namestili lapidarij rimskih izkopanin
// prostor ali stavba, kjer so urejeni in shranjeni ti spomeniki:   novi lapidarij bo dovolj velik za ves material

lapidárnost   -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost lapidarnega; zgoščenost , jedrnatost :   lapidarnost literarne sodbe ; lapidarnost verzov / pesnik se v tem ciklu izpoveduje s svojo značilno lapidarnostjo

lapíl   -a m ( ȋ )
geol.  košček lave, kamnine do orehove velikosti, ki pride ob vulkanskem izbruhu na površje:   lapili in bombe

lápis   -a m ( ȃ )
med.  kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa:

lápis lázuli   lápisa lázuli m ( ȃ, ȃ )
temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami:   ogrlica iz lapisa lazuli
♦   min.  rudnina natrijev aluminijev silikat; lazurit

lápor   -ja m ( á )
kamnina, sestavljena iz drobnih zrn gline in apnenca ali dolomita:   kosi laporja / tamkajšnji lapor izkorišča cementarna
♦   petr.  apneni lapor  bogat z apnencem ; glinasti lapor  bogat z glino

láporast   -a -o prid. ( á )
ki vsebuje lapor:   laporasta zemlja

láporen   -rna -o prid. ( á )
lapornat :   laporna plošča / laporna prst

lápornat   -a -o prid. ( á )
1. ki je iz laporja:   lapornate plošče
2. bogat z laporjem:   lapornata zemlja / lapornate njive

lápsus   -a m ( ȃ )
govorna ali pisna napaka, ki ne nastane zaradi neznanja, ampak zaradi trenutne raztresenosti, spodrsljaj:   ta pravopisna napaka je samo lapsus ; govorniku se je primerilo nekaj nerodnih lapsusov
// evfem.  napaka, pomota sploh:   ta knjiga ima precej lapsusov / idejni lapsus

laptop   tudi  lêptop -a  [ lêptop ]  m ( ȇ )
pog. prenosni računalnik , prenosnik :   laptop je za študente že kar obvezna oprema ; službeni laptop ; laptop in mobilni telefon

lapúh   -a m ( ū )
rastlina z velikimi srčastimi listi in rumenim cvetom:   po nasipu se bohoti lapuh ; sneg je komaj skopnel, a lapuh že cvete / čaj iz lapuha

lapúhov   -a -o prid. ( ū )
nanašajoč se na lapuh:   lapuhovi listi / lapuhov čaj

lapúhovje   -a s ( ū )
več lapuhov, lapuhi:   nasipe pokriva lapuhovje

lár   -a m ( ȃ )
nav. mn., v rimski mitologiji  bog zaščitnik hiše, posestva in njegovih prebivalcev:   kapelica larov na križpotju ; hišni oltar larov in penatov

lárfa   -e ž ( ȃ )  nižje pog.
1. predmet za pokritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja; maska :   nadeti, sneti si larfo ; papirnata larfa ; kupiti larfo čarovnice / srečati larfo
2. slabš.  vpadljivo oblečena ženska, zlasti lahkoživa:   saj ni treba, da hodiš okrog kot kaka larfa / kot psovka  tiho bodi, larfa
// vulg.  ženska sploh:   še vedno hodi s tisto larfo

lárgo   prisl. ( ȃ )
glasb., označba za hitrost izvajanja široko :   igrati largo

lárifári   -- m ( ȃ-ȃ )  pog.
1. ekspr., navadno v povedni rabi  nesmiselno, prazno govorjenje:   kar praviš, je larifari / njegovo dokazovanje ima za prazen larifari
2. v medmetni rabi  izraža močno zanikanje, zavrnitev:   da to ni dovoljeno? Larifari ; pravi, da ga je napadel. Larifari, to naj govori drugim

laringálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na larinks; grlen 1 :  laringalna tvorba
♦   jezikosl.  laringalni h  h, ki se tvori z rahlo priporo glasilk, grlni h

laringítis   -a m ( ȋ )
med.  vnetje grla:   zboleti za laringitisom ; akutni, kronični laringitis

laringofón   -a m ( ọ̑ )
teh.  mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti, grlni mikrofon:

laringologíja   -e ž ( ȋ )
med.  nauk o grlu in boleznih grla:

lárinks   -a m ( ȃ )
anat.  zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo

lárma   -e ž ( ȃ )
etn.  zbiranje denarja med svati za nevesto, godca, kuharico:   starešina povabi k larmi ; narediti larmo za kuharico
// pesem ob tem zbiranju:

larpurlartíst   -a m ( ȋ )
predstavnik larpurlartizma:

larpurlartístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na larpurlartiste ali larpurlartizem:   larpurlartistična literatura / tako gledanje je larpurlartistično

larpurlartízem   -zma m ( ī )
nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena:   larpurlartizem v 19. stoletju
// umetniško ustvarjanje, ki izhaja iz tega nazora:   pisatelj se je odrekel larpurlartizmu, ki ga je dotlej gojil ; zaiti v larpurlartizem ; pren., ekspr.  organizacijski larpurlartizem

lárva   -e ž ( ȃ )
zool. ličinka :   metamorfoza larve

lás 1   -ú  in  -a m , mn.  lasjé,  tož., v prislovni predložni zvezi tudi  láse  ( ȃ )
1. nitast izrastek na človeški glavi:   las izpade, osivi, raste ; izpuliti si siv las ; potisniti si lase s čela ; pramen, šop las ; tanek kot las ; žal mi je, kolikor imam las na glavi  zelo / umetni in naravni lasje / odstraniti lase z obleke ; pomesti lase
// mn.  celota teh izrastkov:   lasje mu hitro rastejo, se mu redčijo, sivijo ; barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase ; dobro prečesati lase ; beliti lase  z dvokisom jim odvzemati naravni pigment ; seči z roko v lase ; vleči koga za lase ; ima bujne, goste, kodraste, razmršene lase ; ljudje s črnimi, rdečimi lasmi ; ekspr.  srebrni, zlati lasje ; mastni, suhi lasje ; mehki, trdi lasje ; ekspr.  svileni, ščetinasti lasje ; dekle svetlih las, s svetlimi lasmi / dobiti sive lase  osiveti ; pog.  izgubiti lase  postati plešast ; pustiti si rasti lase  ne striči si jih / stopila je pred ogledalo in si popravila lase  frizuro, pričesko ; ima na kratko ostrižene lase ; nosi nazaj počesane lase  frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku ; ima na stran počesane lase  frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave / krtača, lak za lase ; sušilnik za lase  električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las
// star. dlaka , kocina :   izpuliti si las iz brade, brk
2. tekst.  ščetkasta površina tkanin ali pletenin:   dolg, gost las ; las flanele, pliša, žameta ; las preproge
3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na las   izraža odsotnost omejitve glede enakosti:   njune izpovedi se na las ujemajo ; na las sta si podobna ; ali je res tako? Na las tako
4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za las   izraža
a) zelo majhno stopnjo:   njegova naloga je za las boljša / niti za las ne bom popustil  prav nič / za las je manjkalo, pa bi (bil) umrl
b) težavnost uresničitve:   za las smo ušli nesreči / za las je šlo, je zastokal, ko je bil kamion mimo  bili smo v zelo veliki nevarnosti, da bi se zadeli
●  šalj.  sinoči je toliko pil, da ga danes lasje bolijo  se zelo slabo počuti, ima mačka ; ekspr.  lasje se mu ježijo od strahu  zelo ga je strah ; ekspr.  lasje so mu stopili pokonci  zelo se je ustrašil ; lasje so mi vstajali,  pog.  so mi šli pokonci, ko sem to poslušal  občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se ; ekspr.  nihče mu ne bo skrivil lasu  mu ne bo storil nič hudega ; ekspr.  kar lase si je pulila, ko je to izvedela  zelo je bila žalostna, obupana ; ekspr.  zardeti do las  po vsem obrazu, zelo ; iti z roko skozi lase  potegniti z razkrečenimi prsti roke po lasišču, laseh ; šalj.  pijača mu že gre, leze v lase  opijanja se, postaja pijan ; ekspr.  skočiti si v lase  spreti se; stepsti se ; ekspr.  ti dokazi so za lase privlečeni  neprepričljivi, neprimerni ; za lase privlečena primera  neustrezna, nerodna ; ekspr.  nihče te ne bo za lase vlekel tja  te spravljal proti tvoji volji, zelo silil ; ekspr.  njegovo življenje visi na lasu  je zelo ogroženo; je zelo bolan ; v laseh ekspr.  otroci so si hitro v laseh  se sprejo; se stepejo ; ekspr.  ali sta si s sosedom v laseh  v sovražnem, neprijaznem odnosu ; ekspr.  ta plemena so si večno v laseh  se bojujejo ; sivi lasje ekspr.  zaradi tega si ne delaj sivih las  ne bodi v skrbeh, ne skrbi ; ekspr.  otroci mu delajo sive lase  mu povzročajo velike skrbi ; ekspr.  takrat boš ti imel že sive lase  boš star ; ekspr.  dolgi lasje – kratka pamet  ženske niso posebno pametne, razsodne
♦  agr.  lasje na koruznem storžu  zelo podaljšani vratovi pestičev ; bot.  žabji las  vodna rastlina s tankim stebelcem in drobnimi cveti brez cvetnega odevala, Callitriche

lás 2   -í ž ( ȃ )
nar. zahodno las 1 :  njene lasi so že sive

lasagna   gl. lazanja

lásarica   -e ž ( ȃ )
nekdaj  ženska, ki nakupuje in prodaja lase:   po vasi je hodila lasarica

lásast   -a -o prid. ( ā )
1. po obliki podoben lasu:   lasasta cevčica ; tkivo prepredajo lasaste žilice / lasaste razpoke v lesu
2. tekst.  ki ima ščetkasto površino:   lasaste preproge, tkanine
♦  bot.  lasasti kapičar ; gastr.  lasasti sladkor  sladkorne niti, na rahlo navite na paličici v obliki kepe

lasàt   -áta -o prid. ( ȁ ā )
ki ima (dolge, goste) lase:   bradat in lasat fant / lasata glava

lasáti   -ám nedov. ( á ȃ )
držati za lase in stresati:   za ušesa ga vleče in lasa ; fantalina sta se praskala in lasala / brez vzroka je lasal učence ; pren., ekspr.  veter lasa drevje

lascíven   -vna -o prid. ( ȋ )
ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti; nespodoben , opolzek :   lascivni prizori v filmu ; lascivni verzi ; lascivno govorjenje

lascívnost   -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost lascivnega; nespodobnost , opolzkost :   nekaj prizorov so zaradi lascivnosti črtali iz filma ; ciničnost in lascivnost

lásec   -sca m ( ā )
nav. mn., star. lasek :   pobožati otroka po lascih ; kodrasti lasci ; dekle z zlatimi lasci
●  star.  znojil se je, da je imel vsak lasec svojo kapljico  zelo se je znojil ; nar.  marijini lasci  venerini lasci
♦  bot.  venerini lasci  divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi, Adiantum capillus-veneris

lásek   -ska m ( ā )  nav. mn.
1. ljubk.  manjšalnica od las:   otrok ima samo nekaj laskov / božati po laskih ; mehki otroški laski ; njeni zlati laski
2. nitast okrasek za novoletno jelko, božično drevesce:   razprostreti po jelki laske
3. mn., v zvezi marijini laski   trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski,  bot. migalica :   na travniku smo nabirali marijine laske
●  pog., ekspr.  niti za lasek ne popusti  prav nič
♦  agr.  laski na koruznem storžu  zelo podaljšani vratovi pestičev ; bot.  koreninski laski  enocelični izrastki rastlinske povrhnjice na koreninah

lásen   -sna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na las:
a) lasno barvilo / lasni vložek  na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se vpnejo med naravne lase ; lasni vrtinec  mesto z vrtinčasto razvrščenimi lasmi na temenu
b) lasni nakit / lasna sponka ; masirati lasišče z lasno vodo
c) lasne razpoke na kamnu  zelo tanke
♦  anat.  lasni koren  ali  lasna korenina  del lasu, ki je v koži ; lasni mešiček  mešiček v povrhnjici, v katerem je lasni koren ; lasna betvica  ali  lasno steblo  del lasu, ki moli iz kože ; lasna čebulica  debeli del korena lasu ; tekst.  lasne niti  niti, ki tvorijo las

láser   -ja m ( á )
fiz.  naprava, ki oddaja curek izredno vzporedne in izredno enobarvne svetlobe:   uporabljati laser za merjenje razdalj ; vrtati luknjice v diamant z laserjem / plinski laser

láserski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na laser:   lasersko zrcalo / laserski curek

lasíšče   -a s ( í )
del kože na glavi, na katerem rastejo lasje:   masirati, umivati lasišče ; čisto, mastno lasišče ; srbenje lasišča
// lasje 1 :  bujno lasišče / prodaja umetnih lasišč  lasulj

laskáč   -a m ( á )
nav. slabš.  kdor se (rad) laska:   preveč me hvalite, nisem vedela, da ste tak laskač ; laskači so slavili mogočnikove uspehe ; nisem laskač in lizun

láskanje   tudi  laskánje -a s ( á; ȃ )
glagolnik od laskati se:   njegovo laskanje ji godi ; poslušati laskanje oboževalcev

láskati   -am nedov. ( á )
1. nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom  prijati, ugajati, dobro deti:   priznanje mu je laskalo ; laska ji, da jo cenijo / ekspr.:  hvala laska njihovi domišljavosti ; malovredni romani laskajo negativnim nagnjenjem bralcev
2. preh., knjiž.  nežno, prijazno ravnati s kom:   Pavla kot dečka ni laskal, zato pa je govoril z njim kot z odraslim  (L. Andrejev – J. Vidmar)

láskav   -a -o prid. ( á )
ki vsebuje, izraža hvalo, priznanje:   kritik je napisal o delu zelo laskavo oceno ; taka sodba zame ni laskava
// ki se (rad) laska:   laskav človek / poslušati laskave besede oboževalcev

láskavec   -vca m ( á )
knjiž.  kdor se (rad) laska:   nisem vedela, da ste tak laskavec

láskrn   -a -o prid. ( ā )
star. sladkosneden , pohlepen :   laskrna ženska

lásnat   -a -o prid. ( ȃ )
1. tanek kot las:   premočno gnojilo je uničilo lasnate korenine drevja
2. tekst.  ki ima ščetkasto površino:   lasnate preproge, tkanine

lásnica 1   -e ž ( ȃ )
preprosta priprava iz dveh vzporednih krakov za pritrjevanje, spenjanje las:   pobrati lasnice iz las ; zlomiti lasnico ; oviti kito okoli glave in jo pritrditi z lasnicami

lásnica 2   tudi  lasníca -e ž ( ȃ; í )
1. anat.  najtanjša krvna ali mezgovna žila; kapilara :   obolelost lasnic / pljučne lasnice
2. petr.  zelo tanka razpoka v kamninah:   smer lasnic ; tvorba lasnic
3. zool.  zelo tanek zajedavec v črevesju človeka in nekaterih živali, katerega ličinke povzročajo trihinelozo; trihina :   ugotoviti lasnico v črevesju

lásničarka   tudi  lasníčarka -e ž ( ȃ; ȋ )
knjiž. frizerka :   izučena lasničarka

láso   -a m ( ā )
zlasti v latinskoameriškem okolju  vrv ali jermen z zanko na koncu za lovljenje (divjih) živali, metna zanka:   metati, vreči laso ; ujeti konja z lasom ; gavčo z lasom
♦  šport.  lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalec dvigne drsalko nad glavo in jo zavrti okoli svoje osi

lasovítost   -i ž ( ȋ )
zastar. kapilarnost

lasôvje   -a s ( ȏ )
ekspr.  lasje, zlasti gosti, bujni:   občudovati njeno lasovje

lassallovec   -vca  [ lasálovəc ]  m ( ȃ )
privrženec nemškega delavskega voditelja Lassalla:

lást   -í ž ( ȃ )
1. pravno priznana pravica do vseh koristi, ki jih daje stvar:   skrbeti, da je last v soglasju s skupno blaginjo / v last, v lasti   dati, dobiti kaj v last ; hiša je prešla v njegovo last ; moštvo si je priborilo pokal v trajno last ; star.  kupiti, prodati v last  kupiti, prodati ; avtomobil, stanovanje v družbeni lasti
// s prilastkom  stvar, na katero se ta pravica nanaša:   prisvojiti si tujo last / v povedni rabi:  avto je last podjetja ; to je skupna last vseh bratov ; z oslabljenim pomenom:  knjiga je moja last ; sredstva za proizvodnjo so postala družbena last ; šalj.  te lepe oči so bile last mladega dekleta
●   ta nauk je postal njegova duševna last  popolnoma ga je sprejel ; knjiž.  Prešernove pesmi so last vsega naroda  pozna, ceni jih ves narod
2. star. premoženje , posestvo :   izgubiti vso svojo last ; mejnik med njegovo in sosedovo lastjo

lastavica   ipd. gl. lastovica ipd.

lásteks   -a m ( ȃ )
tekst.  gumijasta nit, na gosto ovita z bombažno, svileno nitjo:   proizvajati lasteks
// tkanina ali pletenina iz te niti:   kopalna obleka iz lasteksa ; v prid. rabi:  lasteks smučarske hlače

lásten   -tna -o prid. ( ā )
1. ki je last osebka:   z lastnim denarjem razpolagam sam ; kmetje so sekali v grajskem gozdu, imeli pa so tudi lastne gozdove ; stanovati v lastni hiši ; imeti lastno stanovanje / njegovi sinovi imajo že lastne dohodke
2. nav. ekspr.  ki izhaja, izvira iz osebka:   zaupal je v lastno moč ; lastne napake opravičuje, tuje pa poudarja ; bil je upokojen na lastno prošnjo, željo ; bojevati se proti napadalcu z lastnimi silami ; zaradi lastne šibkosti išče pomoči drugje / šel je tja na lastne stroške  svoje ; to je storil na lastno odgovornost  svojo ; pridelovati za lastno porabo ; zidati v lastni režiji / zelenjava se duši v lastnem soku  brez dolivanja tekočine ; v tej stvari je pustil sinu lastno voljo  da ravna, kot sam hoče
3. ki ga kdo naredi sam:   opremiti knjigo z lastnimi ilustracijami / izboljšal je lastni rekord / objaviti lastni življenjepis  avtobiografijo ; to je slikarjeva lastna podoba  avtoportret
4. ekspr., v določni obliki  ki izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost:   tujci so imeli z njim več usmiljenja kakor lastni otroci ; izdal ga je lastni sin ; lastni starši so ga zavrgli / izdati koristi lastnega naroda ; niti lastni materi ni pomagal / zatajil je lastno kri  svojega otroka
5. knjiž., v povedni rabi, z dajalnikom značilen , tipičen :   kapitalistični družbi lastni momenti ; spregovoril je z ihto, ki je njemu lastna ; lastnosti, ki so kovini lastne ; z naglico, ki je lastna trmastim ljudem, je odšla ; to je mladini lastno
6. nav. ekspr.  poudarja pomen svojilnega zaimka, za katerim stoji:   ovadil je svojega lastnega brata ; Slovenci nismo imeli svoje lastne države ; ravnati se po svoji lastni logiki ; obdelovati svojo lastno zemljo
●  ekspr.  ta človek nima lastnih možganov  ne odloča se samostojno ; ekspr.  spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala  zelo se je spremenil ; pog.  postaviti se na lastne noge  osamosvojiti se ; ekspr.  videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi  sam, osebno ; šalj.  sprejel nas je šef v lastni osebi  osebno, sam ; storiti kaj na lastno pest  na svojo roko ; star.  umoril ga je z lastno roko  on sam ; bati se lastne sence  bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv ; lastna hvala – cena mala  hvaljenje samega sebe ni dosti vredno
♦  ekon.  lastna sredstva  sredstva, ki niso pridobljena s kreditom ; elektr.  lastna indukcija  indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost med krajiščema te tuljave ; fiz.  lastna frekvenca  frekvenca, s katero niha nihalo, ki ni moteno ; jezikosl.  lastno ime  ime posamezne osebe, stvari ; teh.  lastna teža vozila  teža praznega vozila ; trg.  lastna cena  dejanski stroški brez zaslužka

lástika   -e ž ( á )
pog. elastika :   raztegniti lastiko

lastína   -e ž ( í )
zastar. lastnina , last :   ni se dotaknil tuje lastine / grad je bil lastina mogočnega graščaka

lastíti si   -ím si nedov. ( ī í )
imeti, šteti kaj za svoje, zlasti neupravičeno:   hišo si lasti njegov brat / lastiti si monopol nad trgovanjem / lastiti si pravico   lastiti si pravico do odločanja ; ekspr.  lastim si pravico, da povem svoje mnenje / z oslabljenim pomenom:  kraj si lasti ime mesto ; ta pevski zbor si upravičeno lasti prvo mesto v okraju
●   knjiž.  ne lastim si sodbe o tem vprašanju  zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje

last minute   --  [ lást mínit ]  v prid. rabi ( ȃ, ȋ )
nanašajoč se na ponudbo potovalne agencije za potovanje po znižani ceni tik pred njegovim začetkom:   last minute aranžma  in  aranžma last minute ; last minute ponudba  in  ponudba last minute

lastníca   -e ž ( í )
ženska ali država, ustanova, ki ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje:   postala je lastnica nepremičnine ; lastnica hiše, stanovanja ; lastnica zemljišča ; lastnica banke, lokala, podjetja / v stanovanju je ukradel zlatnino in lastnico oškodoval za 100 evrov / je ponosna lastnica rekorda / lastnica srečke s prvo nagrado  imetnica / etažna lastnica  lastnica dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši / večinska lastnica  posameznica ali skupina, ki ima v lasti najmanj 51-odstotni delež podjetja, kapitala

lastníja   -e ž ( ȋ )
1. star. premoženje , posestvo :   njegova lepa lastnija je prišla v tuje roke / brat je bil gospodar graščine in nekaj drugih lastnij
2. zastar. lastnost , značilnost :   ta snov ima dve lastniji

lastník   -a m ( í )
kdor ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje:   lastnik ne dovoli hoditi čez travnik ; prejšnji lastnik je dobro skrbel za hišo ; izgubljeni denar je bil najden in vrnjen lastniku / biti lastnik stanovanja ; prodati kolo brez lastnika ; ekspr.  kdo je lastnik tega dežnika  čigav je / lastnik srečke z navedeno številko naj se javi  imetnik / hišni, zemljiški lastnik  posestnik / etažni lastnik  lastnik dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši / večinski lastnik  posameznik ali skupina, ki ima v lasti najmanj 51-odstotni delež podjetja, kapitala
●   šalj.  listnica je v gneči menjala lastnika  je bila ukradena ; posestvo je že večkrat menjalo lastnika  postalo last drugega
♦   fin.  lastnik čekovnega računa ; soc.  individualni, kolektivni lastnik ; kapitalistični lastnik  individualni ali kolektivni lastnik kapitala ; privatni  ali  zasebni lastnik  posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih sredstev ; lastnik proizvajalnih sredstev

lastnína   -e ž ( ī )
1. pravn.  pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje:   oblika lastnine ; zgodovinski razvoj lastnine / imeti izrazit čut za lastnino / hiša, zemljišče v družbeni lastnini / intelektualna lastnina  avtorjeva izključna pravica do prodaje, uporabe izdelka, ki izhaja iz avtorjeve intelektualne dejavnosti na industrijskem, znanstvenem, literarnem ali umetniškem področju ; industrijska lastnina  izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke ; lastnina na zemljo
♦   soc.  ekonomska lastnina  vsaka, ne samo na lastninskem pravu osnovana pravica razpolagati s stvarjo ; kapitalistična lastnina  individualna ali kolektivna privatna lastnina ; osebna lastnina  lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva ; privatna  ali  zasebna lastnina  lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev ; individualna privatna lastnina ; kolektivna privatna lastnina ; socialistična lastnina  družbena, državna lastnina
2. s prilastkom  stvar, na katero se ta pravica nanaša:   ne dotikaj se tuje lastnine ; poškodovati, prisvojiti si tujo lastnino ; največja dovoljena zemljiška lastnina ; kraja intelektualne lastnine ; upravljanje z intelektualno lastnino / v povedni rabi:  to je družbena, državna, skupna lastnina ; torba je njegova lastnina
●   knjiž.  njegove pesmi so postale narodna lastnina  pozna, ceni jih ves narod
3. star. premoženje , posestvo :   njegov grunt je dobra lastnina ; razdeliti lastnino med sinove

lastníniti   -im nedov. in dov. ( í ȋ )
1. spreminjati družbeno lastnino v kako drugo obliko lastnine, zlasti zasebno:   lastniniti banko ; divje lastniniti in izčrpavati podjetja ; nekatera podjetja so se lastninila z javno ponudbo in prodajo delnic
2. pridobivati kaj s postopkom lastninjenja:   vsi najemniki stanovanj teh niso lastninili po stanovanjskem zakonu

lastnínjenje   -a s ( ī )
pravn.  spreminjanje družbene lastnine v kako drugo obliko lastnine:

lastnínski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lastnino:
a) sprememba lastninskih odnosov, razmerij / lastninsko preoblikovanje  sprememba v lastniški strukturi gospodarske družbe / lastninski čut
b) lastninski certifikat  potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja ; lastninski dohodek
♦  pravn.  lastninski delež  delež, ki pripada posameznemu solastniku ; lastninska pravica  pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje ; lastninska tožba  tožba za priznanje lastninske pravice ; lastninsko pravo  pravo, ki ureja lastninska razmerja

lastníški   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lastnike, lastništvo ali lastnino:   imeti močen lastniški čut / lastniški odnosi / lastniški spori / lastniški certifikat  potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja
♦   zgod.  lastniška cerkev  v srednjem veku  cerkev, ki je privatna last fevdalca

lastníštvo   -a s ( ȋ )
pojav ali dejstvo, da je kdo lastnik:   lastništvo monopolov nad atomsko energijo na svetu ; spor zaradi lastništva ; država je razglasila lastništvo nad osvojeno deželo / notranje lastništvo  delničarstvo zaposlenih / ekspr.  prevzela ga je želja po lastništvu nad njo
// pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje:   oblika lastništva / privatno, zadružno lastništvo

lastnorôčen   in  lastnoróčen -čna -o prid. ( ō; ọ̄ )
ki ga kdo napiše sam, s svojo roko:   lastnoročne opombe ; knjiga ima lastnoročno avtorjevo posvetilo / lastnoročni podpis

lastnóst   -i ž ( ọ̑ )
1. kar se relativno trajno kaže pri človeku zlasti v odnosu do ljudi, okolja glede na kako normo:   delavnost je njegova glavna lastnost ; imeti dobre, slabe lastnosti ; vzgoja razvija otrokove pozitivne lastnosti ; na zunaj je podoben očetu, po lastnostih pa materi / pog.:  hvali lastnosti svoje hčere  dobre lastnosti ; zaradi svojih lastnosti vzbuja odpor  slabih lastnosti / preizkušati lastnosti živali
// kar se trajno kaže pri čem zlasti glede na uporabnost:   gradilne lastnosti lesa ; obratovalne lastnosti stroja ; preizkusiti lastnosti ladje na poskusni vožnji
// knjiž.  kar se pri kom, čem trajno kaže sploh:   biološke lastnosti zemlje ; fizikalne in kemične lastnosti snovi ; zaželene lastnosti rastlin ; prenos lastnosti na potomstvo / dedne lastnosti  ki se podedujejo / lastnost vode je, da je najgostejša pri štirih stopinjah Celzija  značilnost
♦   biol.  pridobljena lastnost  nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja ; prirojena lastnost  dedna ali nededna lastnost, ki jo ima osebek ob rojstvu
2. knjiž.  kar kaj opredeljuje, da je tako, kot je:   belina je lastnost belega
3. star. sposobnost , zmožnost :   pripisovali so mu lastnost, da zna čarati
●  imeti lastnosti dobre gospodinje  biti dobra gospodinja ; zastar.  v lastnosti kavalirja se je izkazal  kot kavalir

lástovica   -e ž ( á )
knjiž. lastovka :   lastovica cvrči, ščebeta ; lastovice letijo na jug, se vračajo, se zbirajo ; lastovica šviga nad vasjo
♦  zool.  morska lastovica  riba z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, s katerimi se premika, leti nad morsko gladino, Exocoetus volitans

lástovičar   tudi  lastovíčar -ja m ( á; ȋ )
zool.  velik dnevni metulj rumene barve s črno obrobljenimi krili, Papilio machaon:

lástovičji   -a -e prid. ( ā )
nanašajoč se na lastovke, lastovice:   lastovičje ščebetanje / lastovičje gnezdo
♦   teh.  spoj na lastovičji rep  spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez

lástovička   -e ž ( á )
nav. ekspr.  manjšalnica od lastovka, lastovica:   lastovička je padla iz gnezda ; lastovičke so že priletele ; jata lastovičk

lástovka   -e ž ( á )
1. ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili:   v hlevu gnezdijo lastovke ; lastovke letijo na jug, se vračajo, se zbirajo ; čiri čiri, poje lastovka ; cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk
●   ekspr.  ta pesniška zbirka je bila ena prvih lastovk novega časa  je med prvimi naznanjala novi čas ; preg.  ena lastovka ne naredi pomladi  iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
2. kar je po obliki podobno lastovki:   otroci delajo papirnate lastovke in jih spuščajo skozi okno / ekspr.  smučar je izgubil ravnotežje in presmučal vratca v lastovki
♦  šport.  lastovka  lik umetnostnega drsanja, pri katerem ima drsalec eno nogo na ledu, drugo pa visoko zanoženo ; skakati v vodo v lastovki  naprej na glavo z uleknjenim telesom in z razprostrtimi rokami ; zool.  kmečka lastovka  z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica ; mestna lastovka  z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica

lasúlja   -e ž ( ú )
tuji naravni ali umetni lasje, pritrjeni na tanko tkanino tako, da delajo vtis pravih las:   nositi lasuljo ; moderne dnevne, večerne lasulje ; izdelovalnica lasulj ; sodnik v talarju in z lasuljo / baročne lasulje ; gledališke lasulje
♦  zool.  bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami, Anemonia sulcata

lasúljar   -ja m ( ȗ )
izdelovalec lasulj:   izložbe lasuljarjev / gledališki lasuljar

lasuljárna   -e ž ( ȃ )
delavnica za izdelovanje lasulj:

lasúljast   -a -o prid. ( ú )
nav. ekspr.  nanašajoč se na lasuljo:   podobe grofovih lasuljastih prednikov / lasuljaste kroglice regrata

láščec   -a  tudi  laščèc -à  [ laščəc ]  m ( ā; ə̏ ȁ )
star. klop 1 :  izdreti laščeca iz noge ; ne morem se ga znebiti, drži se me kakor laščec

lášček   -čka m ( ā )
nav. mn. lasek :   pogladiti otroka po laščkih ; kodrasti laščki

láščina   -e ž ( ȃ )
star.  italijanski jezik, italijanščina:   naučil se je za silo laščine in nemščine / vsiljevali so jim laščino

láški   -a -o prid. ( ȃ )
1. star. italijanski :   laški jezik ; priti iz laške dežele ; sladko laško vino / slabš.  laška okupacija
2. agr., v zvezi laški rizling   trta z grozdi z drobnimi, belimi jagodami, po izvoru iz Francije:   gojiti laški rizling
// kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte:   buteljka laškega rizlinga
●  nar.  laški lešniki, orehi  boljši, debelejši ; nar.  laška repa  krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur ; šalj.  že sedem laških let te nisem videl  zelo dolgo ; star.  laško olje  dobro, rafinirano jedilno olje, zlasti olivno
♦  agr.  laška češplja  zgodnja češplja italijanske sorte svetlo modre barve s sladkim mesom ; bot.  laški topol  topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor, Populus italica ; vrtn.  laški fižol  okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus

lášta   -e ž ( ȃ )
alp.  polica v skalovju, zlasti porasla s travo:   plezalec se povzpne do ozke lašte

lát 1   -a m , rod. ed. tudi  latú  ( ȃ )
1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu:   odtrgati lat ; zrel lat / proso že dela late
2. nar.  (koruzni) storž:   pastirji so pekli late
♦  agr.  socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze ; bot.  socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih

lát 2   -í ž ( ȃ )
1. lat 1 :  težke lati zorečega prosa / oves že dela lati
2. nar. vzhodno  (koruzni) storž:   kup zrelih lati

láta   -e ž ( á )
1. prečni tramič, drog, zlasti v kozolcu:   stopiti na prvo lato ; na latah se sušijo snopi ; ogrodje za brajdo iz betonskih stebrov in žice ali lat / gledati skozi late ; polne late
2. grobo obdelana deska, zlasti za plot:   odtrgal je lato in se postavil v bran ; late na zidarskem odru
3. nar. letev :   sveženj lat / polagati opeko na late
♦  geod.  nivelacijska lata  priprava v obliki letve z zarisanimi centimetri, ki se uporablja pri določanju višinskih razlik med točkami na terenu ; grad.  poravnalna lata  ravna deska, letev, ki se uporablja za izravnavo zidakov, ometa, tlaka

latánija   -e ž ( á )
bot.  palma z zelo velikimi listi, po izvoru iz južne Kitajske, Livistona chinensis:   gaji latanij / gojiti latanijo v rastlinjaku

látast 1   -a -o prid. ( á )
ki je iz lat:   latast plot ; latasta ograja

látast 2   -a -o prid. ( ȃ )
bot.  nanašajoč se na lat:   lataste in klasaste trave / latasto socvetje  socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih

láteks   -a m ( ȃ )
kem.  izcedek iz kavčukovca in nekaterih drugih rastlin:   pridobivati kavčuk iz lateksa

latén   -a m ( ẹ̑ )
arheol.  mlajše obdobje železne dobe:   izkopanine iz latena

laténca   -e ž ( ẹ̑ )
knjiž.  stanje latentnega; prikritost , skritost :   prehod iz latence v aktivnost / latenca krize  latentnost
♦   med.  doba latence  čas od dražljaja do reakcije na dražljaj

laténski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
arheol.  nanašajoč se na mlajše obdobje železne dobe:   latenska kultura / latenska doba

laténten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi; prikrit , skrit :   latentni problemi ; latentna kriza ; človekove latentne lastnosti ; v tem obstaja latentna nevarnost za vojni spopad ; s pridobitvijo neodvisnosti so se sprostile latentne sile narodov / bolezen v latentnem stanju
♦   biol.  latentno življenje organizmov  življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno, prikrito življenje ; fiz.  latentna toplota  toplota, ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota ; fot.  latentna slika  slika na osvetljeni fotografski plošči, filmu, dokler še ni razvit ; med.  latentni sifilis ; latentna infekcija ; pravn.  latentni sledovi

laténtnost   -i ž ( ẹ̑ )
lastnost, značilnost latentnega; prikritost , skritost :   latentnost kriminala / prehod iz latentnosti v aktivnost

laterálen   -lna -o prid. ( ȃ )
knjiž. stranski , obstranski , bočen :   lateralni del telesa
♦   bot.  lateralni poganjek  poganjek, ki raste ob strani debla, vej

lateránski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Lateran v Rimu:   lateranska bazilika
♦   zgod.  lateranska pogodba  pogodba med Vatikanom in Italijo leta 1929, s katero se prizna Vatikanu državna suverenost

laterít   -a m ( ȋ )
geogr.  prst opekasto rdeče barve v vlažnih tropskih krajih:   debela plast laterita
♦   petr.  ruda tropskih krajev, iz katere se pridobiva aluminij

lateríten   -tna -o prid. ( ȋ )
geogr.  ki je iz laterita:   lateritna tla
♦   petr.  lateritni boksit  laterit

latérna 1   tudi  latêrna -e ž ( ẹ̑; ȇ )
1. preprosta svetilka s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi:   obesiti laterno na voz ; prižgati laterno ; vzdignil je laterno in posvetil po dvorišču / hlevska laterna
2. star.  svetilka sploh:   izvošček se je ustavil pod laterno ; stebri z laternami na vrhu

latêrna 2   -e ž ( ȇ )
arhit.  zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe:

latêrna mágika   latêrne mágike ž ( ȇ, ā )
nekdaj  preprosta naprava brez leče za projiciranje slik:

latérnica   tudi  latêrnica -e ž ( ẹ̑; ȇ )
manjšalnica od latérna:   svetiti si z laternico

lática 1   -e ž ( á )
manjšalnica od lata:   latice v ograji

latíca 2   -e ž ( í )
nar. lat 2 :  težke latice / koruzna latica

latifúndij   -a m ( ú )
pri starih Rimljanih  zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji:   nastanek latifundijev
// zelo veliko kmetijsko posestvo sploh:   izkoriščani kmetijski delavci na sicilskih latifundijih

latifúndija   -e ž ( ú )
pri starih Rimljanih  zelo veliko kmetijsko posestvo, ki ga obdelujejo sužnji:   nastanek latifundij
// zelo veliko kmetijsko posestvo sploh:   sicilske latifundije

latifúndijski   -a -o prid. ( ú )
nanašajoč se na latifundij ali latifundijo:   velike zemljiške posesti latifundijskega tipa / latifundijsko gospodarstvo

latifundíst   -a m ( ȋ )
pri starih Rimljanih  lastnik latifundija:   bogati latifundisti

latimêrija   -e ž ( é )
zool.  resoplavutarica, ohranjena kot živi fosil, Latimeria chalumnae:

latínec   -nca m ( ȋ )
ekspr., navadno s prilastkom  strokovnjak za latinski jezik:   naš profesor je bil dober latinec / šol. žarg.  najboljši latinec v razredu

latínica   -e ž ( ȋ )
pisava starih Rimljanov in vsaka pisava, ki se je razvila iz nje:   uporabljati latinico ; latinica in cirilica

latíničen   -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na latinico:   latinični črkopis ; latinična črka ; latinična pisava

latiníst   -a m ( ȋ )
strokovnjak za latinski jezik in kulturo:   bil je latinist in helenist

latinízem   -zma m ( ī )
jezikosl.  element latinščine v kakem drugem jeziku:   latinizmi v francoskih tekstih

latinizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
delati kaj latinsko, rimsko:   Rimljani so to provinco latinizirali

latíno   -- v prid. rabi ( ȋ )
1. nanašajoč se na prebivalce Latinske Amerike ali Združenih držav Amerike, katerih predniki izvirajo iz Latinske Amerike; latinskoameriški :   latino igralec ; latino zvezdnik
2. tak kot pri prebivalcih Latinske Amerike:   latino temperament
3. nanašajoč se na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike:   latino ritmi ; latino glasba ; latino pevka

latíno...   prvi del zloženk  ( ȋ )
nanašajoč se na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike:   latinoritmi  in  latino ritmi, latinoglasba  in  latino glasba

latínoamêriški   -a -o prid. ( ȋ-ȇ )
latinskoameriški :   latinoameriška kultura, zgodovina / latinoameriški plesi ; latinoameriški ritmi in melodije ; latinoameriška glasba

latínos   -a m ( ȋ )  pog.
1. potomec evropskih, navadno španskih, portugalskih priseljencev v Latinski Ameriki:   turistke se veselijo flirtanja s šarmantnimi latinosi
2. kdor živi v Združenih državah Amerike, njegovi predniki pa izvirajo iz Latinske Amerike:   latinosi so v Kaliforniji najhitreje naraščajoča jezikovna skupina

latínski   -a -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov:   latinski napisi na spomenikih ; latinske besede ; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava  latinica ; v srednjem veku so bile šole latinske  z latinskim učnim jezikom
2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine:   njegov živahni latinski temperament ; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr.  organizacija prireditve je bila latinska  ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika  države Srednje in Južne Amerike
●  Latinska četrt  četrt v Parizu, kjer so visoke šole ; star.  tri leta je sedel v latinskih klopeh  je obiskoval gimnazijo ; ekspr.  latinska šola  nekdaj  srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku
♦  navt.  latinsko jadro  trikotno jadro, privezano na poševni križ ; rel.  latinski križ  križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame ; latinska cerkev  katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev

latínskoamêriški   -a -o prid. ( ȋ-ȇ )
nanašajoč se na Latinsko Ameriko:   latinskoameriške države / latinskoameriški plesi  plesi, nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore ; latinskoameriška glasba  glasba s španskimi, portugalskimi in črnskimi folklornimi elementi

latínstvo   -a s ( ȋ )
miselnost, kultura, ki izhaja iz latinske tradicije, literature:   posnemanje latinstva ; zadnji predstavnik mednarodnega latinstva

latínščina   -e ž ( ȋ )
1. latinski jezik:   vsa svoja dela je napisal v latinščini ; znanje latinščine / cerkvena, klasična latinščina / prvo uro smo imeli latinščino  pouk tega jezika
2. ekspr., navadno v zvezi lovska latinščina   pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih:   stari lovci so znani po svoji lovski latinščini

latíti se   -ím se  in  latíti -ím nedov. ( ī í )
nav. 3. os.  delati late:   oves se lati

látje   -a  stil.  latjè -à s ( ā; ȅ ȁ )
1. več latov, lati:   proso ima polno, težko latje ; ovseno latje / oves gre v latje  dela late / koruzo je pokosil, preden se je pokazalo latje
2. nar., v zvezi medvedovo latje   visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje :   trgati medvedovo latje

látnat   -a -o prid. ( ȃ )
bot.  ki ima lat:   latnato žito

látnica   -e ž ( ȃ )
lata :   trhla latnica se je zlomila pod težo snopov / razmajane latnice v plotu

látnik   -a m ( ȃ )
ogrodje (iz lat, letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke:   trta se vzpenja po latniku ; latnik za marelice, vrtnice / sedeti pod latnikom ; gost, senčnat latnik

latováti se   -újem se  in  latováti -újem nedov. ( á ȗ )
nav. 3. os.  delati late:   proso se že latuje

látovje 1   -a s ( á )
skupina ali sistem lat, letev:   jemati opeko z latovja na strehi / hruška se vzpenja po mrežastem latovju

látovje 2   tudi  latôvje -a s ( ā; ȏ )
latje :   težko latovje prosa / koruza že kaže latovje

látovka   -e ž ( ā )
bot.  trava z ovalnimi klaski v latih, Poa:   enoletna latovka ; travniška latovka

látovnik   -a m ( á )
latnik

látovski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na latovščino:   latovske besede / latovski jezik

látovščina   -e ž ( á )
1. ekspr.  jezikovno mešana, nerazumljiva govorica:   latovščina kramarjev v pristanišču / slabš.  pisateljeva nabrekla latovščina  jezik, stil
// posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov:   latovščina pariškega podzemlja
// govorica posameznih poklicev, skupin; žargon :   poslovna, vojaška latovščina
2. govorica, nastala z dostavljanjem, prestavljanjem zlogov:   šolarji so se pogovarjali v latovščini

latrína   -e ž ( ȋ )
preprosto stranišče na prostem, zlasti v taborišču:   pregrade latrin ; izkopati jamo za latrino / v kotu celice je bila kabina z latrino

lats   -a  [ lác ]  m ( ȃ )
od 1922 do 1940 in od 1992 do 2013  denarna enota Latvije:   devalvacija latsa

látva 1   -e ž ( ā )
star. lata , letev :   raztrgana streha kaže latve

látva 2   -e ž ( á )
knjiž. latvica :   počena latva

látvica   -e ž ( á )
1. lončena skleda z dulcem, rabljena za mleko:   razbiti latvico ; naliti mleko v latvice / latvica kislega mleka ; dolinica je ležala med hribovjem kakor zelena latvica
2. zool.  morski polž, pritrjen z nezavito hišico vred na skalo, Patella:   nabirati latvice po obrežnih skalah

látvijski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na Latvijce ali Latvijo:   latvijski jezik ; latvijska prestolnica

látvijščina   -e ž ( á )
latvijski jezik:   besedilo v latvijščini ; litovščina in latvijščina

láva 1   -e ž ( ā )
1. žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju:   lava teče po pobočju ; ognjenik bruha lavo ; ljubosumnost je bruhnila na dan kakor lava ; divja množica se vali kakor lava / strjena lava / žareča lava
2. ekspr., z rodilnikom  velika količina česa premikajočega se:   nezadržna lava demonstrantov ; lava sovražne vojske je dosegla mejo

láva 2   -e ž ( ā )
1. star.  kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor; kredenca :   zložiti krožnike v lavo / kuhinjska, stenska lava / v jedilnici stoji težka hrastova lava
2. nekdaj  zelo nizka omara s ploščo na vrhu za pripravljanje, nameščanje jedil:   strežnik je vzel pladenj mesa z lave in ga postavil na mizo

lavabó   -ja m ( ọ̑ )
umivalnik, umivalna školjka:   kupiti kopalno kad in lavabo

lavantínski   -a -o prid. ( ȋ )
rel., v zvezi lavantinska škofija   škofija, ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru:   škof lavantinske škofije ; zgodovina lavantinske škofije / preselitev, prenos sedeža lavantinske škofije

lávast   -a -o prid. ( ā )
ki vsebuje lavo:   lavasta tla / lavasta snov  podobna lavi

lávdanum   -a m ( ȃ )
farm. opij :   doza lavdanuma

lávdon   -a m ( ȃ )
1. pog., ekspr.  oblasten, neukrotljiv človek:   kakšen lavdon je ta ženska / kdo bi ugnal tega mojega lavdona, je vzdihovala mati
2. nižje pog., v medmetni rabi, navadno v zvezi fiks lavdon   izraža močno podkrepitev trditve:   fiks lavdon, da je tako / fiks lavdon, daj mi že mir

lavéndel   -dla m ( ẹ́ )
pog.  zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih; sivka :   cvetoči lavendel
// parfum ali kolonjska voda z eteričnim oljem iz te rastline:   kapljica lavendla

lávfar   -ja m ( á )
nav. mn., etn.  vsaka od ustaljeno oblečenih pustnih šem, ki nastopajo v Cerknem:   lavfarji tekajo po cesti

lávica   -e ž ( ā )
manjšalnica od lava 2 :   vzeti steklenico iz lavice

lavína   -e ž ( ī )
1. snežni plaz:   odjuga je sprožila lavino ; nevarnost lavin ; čustva so ga zajela kakor neustavljiva lavina
2. ekspr., z rodilnikom  velika količina česa premikajočega se:   lavina tankov se je razlila po pokrajini / sprožiti lavino laži in podtikanj

lavínski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lavino:   lavinska območja / lavinski psi  psi, izučeni za reševanje izpod plazov ; lavinska sonda
♦   šport.  lavinska vrv  vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem območju

lavíranje 1   -a s ( ȋ )
glagolnik od lavirati 1 :   dolgotrajno laviranje / za stranko je bilo značilno taktično laviranje / politika laviranja med nasprotji

lavíranje 2   -a s ( ȋ )
glagolnik od lavirati 2 :   slikar je poudaril prizor z močnim laviranjem

lavírati 1   -am nedov. ( ȋ )
1. navt.  premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru; križariti :   jadrnica je lavirala in se bližala pristanišču
2. knjiž.  ravnati previdno, primerno okoliščinam za dosego cilja:   politik je laviral in sklepal kompromise ; znal je tako spretno lavirati, da si je pridobil vodilno mesto / lavirati med političnimi strankami  omahovati

lavírati 2   -am nedov. in dov. ( ȋ )
um.  osnovno enobarvno risbo izmivati z vodo, da se dobijo vmesni toni:   risati in lavirati

lavór 1   -ja m ( ọ̑ )
pog.  umivalnik, umivalna skleda:   naliti vodo v lavor ; umivati si noge v lavorju ; emajliran lavor

lavor 2  
grm  ipd. gl. lovor ipd.

lávra   -e ž ( ȃ )
v Pravoslavni cerkvi  velik, pomemben samostan:   znamenita lavra s katakombami blizu Kijeva

lavreát   -a m ( ȃ )
knjiž.  umetnik, znanstvenik, ki dobi kako visoko nagrado ali priznanje, nagrajenec:   letošnji lavreat je predstavnik moderne arhitekturne smeri / biti Nobelov lavreat za mir

lawrencij   in  lavréncij -a  [ lau̯réncij ]  m ( ẹ́ )
kem.  umetno pridobljen radioaktivni element, Lw:

làz   láza m ( ȁ á )
s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo:   širiti laz ; orati, pasti v lazu ; laz v bregu / novi priseljenci so začeli krčiti laze

lazánja   tudi  lasagna -e  [ lazánja ]  ž ( ȃ )
gastr.  pečena jed iz rezančnega testa z različnimi nadevi:   postreči z lazanjo / mesna, zelenjavna lazanja

lázar 1   -ja m ( ȃ )
zool.  večji polž brez hišice, navadno temnejše barve, Arion:   gozdni lazar

lázar 2   -ja m ( ȃ )
kdor živi v lazu:   domačija samotnega lazarja

lazarét   -a m ( ẹ̑ )
1. zasilna vojaška bolnišnica v bližini bojišča; poljska bolnišnica 2 :  prenesti ranjence v lazaret ; šolo so spremenili v lazaret
2. nekdaj  bolnišnica, zlasti za nalezljive bolezni:   lazaret za gobave

lazaréten   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lazaret:   lazaretna uprava / ranjenci v lazaretni sobi

lazaríst   -a m ( ȋ )
član reda, ki se ukvarja zlasti z misijonskim delom:   bogoslovec, duhovnik lazarist ; samostan lazaristov / misijonska družba, red lazaristov

lazarón   -a m ( ọ̑ )
nav. slabš., v južnoitalijanskem okolju postopač , delomrznež , berač 1 :  neapeljski lazaroni

lázenje   -a s ( á )
glagolnik od laziti:   hoja in lazenje / lazenje po hribih

lázica   -e ž ( ȃ )
šalj. uš :   tam je zelo umazano, lahko stakneš še kako lazico

lazíti   in  láziti -im,  tudi  láziti -im nedov. ( ī á ȃ; á ȃ )
1. premikati se (sem in tja), dotikajoč se podlage s telesom:   gledal je kače, kako lazijo ; deževniki lazijo po prekopani zemlji ; laziti sem in tja
// premikati se (sem in tja) tako, da je telo zelo blizu podlage:   muha lazi ; mravlje lazijo po mravljišču
// navadno s prislovnim določilom  premikati se (sem in tja), pomagajoč si z nogami in rokami:   otrok še ne hodi, pač pa že lazi ; ne upam si laziti po teh skalah ; otrok lazi pod mizami
2. ekspr., navadno s prislovnim določilom  počasi, navadno tudi s težavo premikati se (sem in tja):   bled in brez moči lazi okoli hiše ; bolnik lazi kot senca / vsak dan težko obložen lazi iz doline / tat tiho lazi ; lazil je okoli stavbe in oprezoval
3. ekspr. hoditi :   laziti ob palici ; ne lazi po blatu ; laziš kot polž  zelo počasi / cele dneve lazi brez cilja okoli / laziti po vseh štirih / laziti k dekletu ; po gozdu lazi za zajci ; ne morem mu ubraniti, da ne bi lazil po hribih / za tisto vdovo lazi / njegov oče je lazil še v strgani obleki, on pa je bogataš
4. večkrat lesti:   gosenica je lazila od enega roba lista do drugega / otrok kar naprej lazi pod klop / bolnik rad lazi k oknu
●  knjiž.  tam lazijo kače  živijo, so ; pog., ekspr.  laziti okrog žensk, za ženskami  prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost ; ekspr.  gospodar lazi za hlapci  jih skrivaj nadzoruje ; slabš.  slišal sem, da lazi za tistim oznanjevalcem novih naukov  je njegov privrženec ; ekspr.  ne lazite po prstih za mojim hrbtom  ne delujte, ne ukrepajte zahrbtno proti meni ; ekspr.  kod pa tako dolgo lazi  kje je, kje se mudi, zadržuje

laznína   -e ž ( ī )
knjiž.  manjše živali, ki lezejo:   črvi in druga laznina

lázno   -a s ( á )
star.  prosti čas:   med delom in laznom

lazúr   -a  in  -ja m ( ȗ )
knjiž.  nebesna, svetlo modra barva:   lazur neba
// nebo take barve:   bel oblak na lazuru

lazúra   -e ž ( ȗ )
um.  prosojna barva, nanesena na osušeno barvno površino:   z lazurami poživiti oblačila na sliki

lazúrec   -rca m ( ȗ )
knjiž.  lazurit, lapis lazuli:   nakit iz lazurca

lazúren   -rna -o prid. ( ȗ )
1. knjiž.  nebesno, svetlo moder:   lazurno nebo
2. nanašajoč se na lazuro:   lazurne barve

lazurít   -a m ( ȋ )
temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami:   zapestnica iz lazurita
♦   min.  rudnina natrijev aluminijev silikat

láž   -í ž ( ȃ )
1. zavestno neresnična izjava z namenom zavajati v zmoto:   to je laž ; to je očitna, velika,  ekspr.  debela, gola, grda laž / ne nasedajte lažem ; govoriti o kom laži / pomagala si je s konvencionalno lažjo, da očeta ni doma / ali je bila v njenih obljubah laž
// nav. mn. izmišljotina , čenča :   kdo ti je pravil te laži ; posedal je po krčmah in razkladal svoje laži
2. ekspr.  kar ne ustreza resnici:   sovražiti laž ; boj resnice z lažjo
3. ekspr. potvorjenost , nepristnost , narejenost :   laž na obrazu igralk / povsod se šopiri laž ; v njem ni laži in hinavščine / njihova družinska sreča je laž  je le navidezna
4. glagolnik od lagati, zlagati se:   izogibati se laži ; povej, kako je bilo, a brez laži / laž iz usmiljenja ; laž v sili / mislim iskreno, pa mi podtikajo laž ; neprestana laž o lepem življenju
●  ekspr.  laž je pri njih zelo v časteh  radi lažejo ; pog.  postaviti koga na laž  dokazati komu, da je lagal; trditi, da je lagal ; pog.  postaviti trditev na laž  dokazati, da ne vsebuje resnice ; pog.  dobiti, ujeti koga na laži, v laži  ugotoviti, da se je kdo zlagal ; ekspr.  ta časopis pita bralce z lažmi  iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari ; preg.  laž ima kratke noge  laž se kmalu odkrije
♦  psih.  detektor laži  aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice

lážen   -žna -o prid. ( á )
1. ki vsebuje laž, neresnico:   lažna trditev ; širiti lažne vesti
2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam:   njegov humanizem je lažen ; to je lažna dobrota ; njegova lažna morala ; lažno prijateljstvo
// ki v resnici ni tak, kot se kaže:   lažni demokrat ; lažni prijatelji ; lažni zdravnik
// ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi:   lažni vojaški objekti / predložiti lažne dokumente / lažna žalost / predstaviti se z lažnim imenom / star.  lažni denar  ponarejen
♦  arhit.  lažno okno  okno, ki je narejeno le zaradi zunanje podobe stavbe in ne služi svojemu namenu; niša v fasadi, ki ponazoruje okno ; jezikosl.  lažni prijatelj  beseda ali besedna zveza, ki ima v drugem jeziku enako ali podobno izrazno podobo, a drugačen pomen

láži...   predpona v sestavljenkah  ( ȃ )
nanašajoč se na lažen:   lažidemokracija ; lažiznanstven

lážibóg   -á m , mn.  lážibogôvi;  im., tož. dv.  lážibogôva  in  lážibogá  ( ȃ-ọ̑ )
ekspr., za kristjane  poganski bog:   kip lažiboga

lážidemokracíja   -e ž ( ȃ-ȋ )
ekspr.  kar je le po videzu, na zunaj demokracija:   svet lažidemokracije / publ.  položaj lažidemokracij

lážidemokrát   -a m ( ȃ-ȃ )
ekspr.  kdor v resnici ni demokrat, čeprav se kot tak kaže:   spor med fašisti in lažidemokrati

lážimarksístičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
ekspr.  ki je le po videzu, na zunaj marksističen:   lažimarksistična sociologija

lážimodriján   -a m ( ȃ-ȃ )
ekspr.  kdor v resnici ni modrijan, čeprav se kot tak kaže:   ne verjemi tem lažimodrijanom

lažírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
šport. žarg., navadno v zvezi s tekma   s podkupovanjem, dogovarjanjem zagotoviti določen izid:   bil je kaznovan, ker je lažiral tekmo

láživéda   -e ž ( ȃ-ẹ́ )
ekspr.  kar je le po videzu, na zunaj veda:   veda in laživeda

lážiznánost   -i ž ( ȃ-á )
ekspr.  kar je le po videzu, na zunaj znanost:   obsoditi lažiznanost

lážiznánstven   -a -o prid. ( ȃ-ȃ )
ekspr.  ki je le po videzu, na zunaj znanstven:   lažiznanstvena metoda

lážji   -a -e prid. ( ȃ )
1. primernik od lahek:   ta kovček je precej lažji ; olje je lažje kakor voda, od vode / današnja naloga je nekoliko lažja, toda daljša / zdaj je njegovo življenje lažje
2. v katerem osnovna značilnost nastopa v manjši stopnji:   pri nesreči je dobil lažje poškodbe ; lažje obolenje / lažji ranjenci prim. lahek

lažník   -a m ( í )
star. lažnivec :   kdor to trdi, je lažnik

lažnív   -a -o prid. ( ī í )
1. ki (rad) laže:   lažniv otrok ; vem, da je lažniva / ekspr.  lažniv jezik / ekspr.  kakšen lažnivi kljukec si
// ki vsebuje laž, neresnico:   lažnive besede ; lažnive izpovedi prič ; širiti lažnive vesti
2. ki le po videzu, na zunaj ustreza določenim normam, zahtevam; lažen :   njegov patriotizem je lažniv ; lažniva morala, prijaznost
// star.  ki v resnici ni tak, kot se kaže:   lažnivi prijatelji

lažnívček   -čka m ( ȋ )
ekspr.  manjšalnica od lažnivec:   tole pa ni res, ti lažnivček

lažnívec   -vca m ( ȋ )
kdor (rad) laže:   ne verjemi mu, lažnivec je / kot psovka  molči, lažnivec

lažnívka   -e ž ( ȋ )
ženska, ki (rada) laže:   ne verjamem ji, ker je lažnivka

lažnívost   -i ž ( í )
lastnost, značilnost lažnivega človeka:   končno je spoznal lažnivost teh ljudi / boj proti lažnivosti / ekspr.  lažnivost sreče  lažnost

lážnost   -i ž ( á )
lastnost, značilnost lažnega:   lažnost ovadbe / lažnost njegove morale / pisatelj dosledno biča vsakršno lažnost

LCD   -ja  in  --  [ elcẹdé -êja ]  m ( ẹ̑ ȇ )  krat.
tanek, ploščat zaslon, ki prikazuje sliko s pomočjo tekočih kristalov:   podatki so se izpisovali na velikem LCD-ju ; računalnik z LCD-jem ; LCD, bralnik in zvočniki / barvni LCD ; prvi del zloženk:  LCD-zaslon ; LCD-prikazovalnik ; LCD-televizor ; LCD-zaslon

lè 1   in  le vez. ( ȅ )
v protivnem priredju  za omejevanje:   govori lepo, le malo pretiho / elipt.  vlaki prihajajo, le da z zamudo / naj gre, le bojim se, da bo prepozno  vendar

lè 2   člen. ( ȅ )
1. izraža omejenost na navedeno:   to je le osnutek zakona ; vzemi, pa le en kos ; ekspr.  eno uro le daj mir ; ni ga udaril, le nahrulil ga je / vsem se je priljubil, ne le domačim ; mika ga ne le denar, ampak tudi čast ; nima le hiše, ampak tudi vrt / elipt.:  le škoda, da ni zakurjeno ; sreča le, da ni pil
// izraža popolno omejenost na navedeno dejanje; samo :   jaz se le čudim, da ji ni ušel ; brez moči si in lahko le gledaš, kako vse razpada / hoče le jesti in jesti
2. navadno v zvezi s pa   krepi nasprotje s prej povedanim:   vsega imajo, pa le niso srečni ; ne bom igral, gledal bom pa le
// izraža nepričakovanost trditve:   nazadnje je le priznal, da se je zmotil ; sem pa le radoveden, kdo bo zdržal ; če premislimo, si le visoko prišel / otrok je le otrok, mora se igrati ; če pa le vztrajate, ga bom poklical
// v zvezi le da   za omejevanje prej povedanega:   tudi v naši tovarni imamo iznajditelje, le da premalo
3. navadno v zvezi s če   poudarja pogojenost:   plačal bi, če bi le mogel ; če le sliši korak, že zalaja / tam nekaj pomeniš le, če imaš denar
♦   napravi kar tako, da je le  samo zaradi videza
4. za oziralnimi zaimki ali prislovi  poudarja poljubnost, posplošenost:   kdor le more, gre v mesto ; ostani tam, kolikor se le da dolgo / to je služba, kakor si je le moreš želeti
5. z vprašalnim zaimkom ali prislovom  poudarja ugibanje:   le kaj si bo mislil o nas? le kje boš dobil zdaj zdravnika? le zakaj je ni v službo? kaj le pomeni ta molk?
6. izraža spodbudo, poziv:   le čakaj, te že ujamem ; le nič ne jokaj / le začnimo / naj se le norčuje, saj se ne bo dolgo / elipt.:  le počasi ; le brez skrbi ; ostani, le, če se ti ljubi
7. elipt., v zvezi z da, če   izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost:   da ste le zdravi ; da se le more tako sprenevedati ; če le ni kaj hujšega
// izraža ukaz, željo:   da te le ni sram ; če bi se le dalo kam skriti
8. navadno v zvezi kot le   izraža visoko stopnjo:   zvit je kot le kaj ; prijazen je bil kot le kdaj ; podjetje je trdno kot le malokatero

le 3   členica, piše se z vezajem
1. publ.  za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka:   nekateri rodovi so se razvili v poljedelce, drugi v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve / iz štirih članov uprave so število le-teh zmanjšali zgolj na dva
2. star.  za poudarjanje kazalnega zaimka ali prislova sploh:   imel je samo še mater, le-ta pa je bila že priletna ; pojdi le-sem  sem(le) ; šel je k morju, od le-tam pa v hribe  tam ; le-tu ne bomo varni  tu(le)

le 4   členica, za kazalnimi zaimki ali prislovi, piše se skupaj, prim. edinole , onile , semle , takole , tale , zdajle ipd.

leacril   in  leakríl -a  [ leakríl ]  m ( ȋ )
tekst.  poliakrilnitrilno vlakno italijanske proizvodnje:   navitek leacrila
// tkanina iz teh vlaken:   zavese iz leacrila

leader   ipd. gl. lider ipd.

leakril   gl. leacril

leasing   ipd. gl. lizing ipd.

leasingodajalec   gl. lizingodajalec

leasingojemalec   gl. lizingojemalec

lebdênje   -a s ( é )
glagolnik od lebdeti:   lebdenje kapljic tekočine v plinu / lebdenje v vesolju

lebdéti   -ím nedov. ( ẹ́ í )
1. biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi:   plankton lebdi v morju ; prah lebdi v zraku ; nad poljem lebdi lahna meglica / astronavt lebdi v vesoljski kabini ; postovka lebdi nad njivami ; pren., knjiž.  jesensko razpoloženje je lebdelo nad pokrajino ; nasmeh mu lebdi okoli ust
2. knjiž.  biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga:   materin obraz je lebdel v njegovi duši / pred duhom, pred očmi mu lebdi ideal svobode

leblájtar   -ja  [ tudi ləblajtar ]  m ( á )
nav. slabš., nekdaj  nižji uslužbenec, izvrševalec odločb finančne straže:   leblajtarji so prežali na tihotapce
// mitničar :   preden je zapeljal v mesto, je moral plačati leblajtarju

léca   -e ž ( ẹ́ )
star. prižnica :   iti na leco ; pridigar na leci
●   star.  v nedeljo so ju vrgli z lece  bila sta oklicana, na oklicih

lécati se   -am se nedov. ( ẹ̄ )
nar. vzhodno  pretegovati se, stegovati se:   na vse mogoče načine se leca in zvija / kopalci se lecajo po pesku

lecitín   -a m ( ȋ )
biol., kem.  lipid, ki vsebuje fosfor in holin:   lecitin deluje kot poživilo ; lecitin v možganih, v rumenjaku

léct   -a m ( ẹ̄ )
pobarvano pecivo v obliki figur z okraski:   kupiti otroku lecta ; stojnice z lectom / konjiček, srce iz lecta

léctar   -ja m ( ẹ̄ )
izdelovalec ali prodajalec lecta:   lectarji so že postavili stojnice

léctarica   -e ž ( ẹ̄ )
izdelovalka ali prodajalka lecta:   fant ji je pri lectarici kupil veliko srce z napisom

léctarski   -a -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na lectarje:   lectarski izdelki / lectarska obrt / lectarske stojnice / ekspr.  njihov okus je lectarski

léctarstvo   -a s ( ẹ̄ )
lectarska obrt:   opisati razvoj lectarstva / razstava lectarstva  lectarskih izdelkov, priprav

léctov   -a -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na lect:   lectov piškot / lectovo srce

léča   -e ž ( ẹ́ )
1. prozorno telo, ki ga omejujeta dve ali ena kriva ploskev:   brusiti, razbiti lečo ; debela leča ; močna leča daljnogleda ; steklo za leče / očalne leče ; pomanjševalne, povečevalne leče ; sistem leč  lečje / pog.  posodi mi lečo  povečevalno steklo, lupo ; pren., knjiž.  presojati kaj skozi lečo svojih nazorov
// anat.  prozorni del zrkla za šarenico, ki s spreminjanjem debeline zbira svetlobo na mrežnici:   poškodovati si lečo ; napake leče / očesna leča
2. kulturna rastlina z vijoličastimi cveti in majhnimi stroki ali njeni sadovi:   izbirati, kuhati lečo ; krožnik leče
●  bibl.  prodati kaj za skledo leče  zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu
♦  bot.  vodna leča  vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna ; fiz.  elektronska leča  priprava za zbiranje, razprševanje curka elektronov ; konkavne  ali  razpršilne leče  ki so ob robu debelejše kot na sredini ; konveksne  ali  zbiralne leče  ki so ob robu tanjše kot na sredini ; gorišče leče ; fot.  časovna leča  del filmske kamere za omogočanje hitrega zaporedja posnetkov, ki jih projekcija pokaže v počasnem tempu ; dostavna leča  s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva ; nastavljalna  ali  naravnalna leča  pri zrcalnem fotografskem aparatu, s katero se naravna ostrina slike na medlici ; petr.  leča  plast kamnine ali rude, ki ima obliko leče

léčast   -a -o prid. ( ẹ́ )
podoben leči:   lečasto jedro / tvorba lečaste oblike
♦   teh.  lečasta glava vijaka

léčen 1   -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lečo:   lečna izboklina / lečna odprtina / lečna tvarina / lečna juha

léčen 2   -čna -o prid. ( ẹ̄ )
star. zdravilen :   lečna zelišča

lečén 3   -a -o prid. ( ẹ̑ )
v zvezi koren lečen , po ljudskem verovanju  zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč:   iskati koren lečen ; pren., knjiž.  družba je menila, da je našla koren lečen za to zlo

léči 1   léžem dov. , lézi lézite; légel lêgla;  nam.  léč  in  lèč  ( ẹ́ ẹ̑ )
1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj:   legel je in zaspal ; razgrnil je plašč po tleh in legel ; leči na posteljo, v travo ; leči v senco ; utrujen leči ; leči na hrbet, vznak / pes je ubogljivo legel / kot ukaz psu  lezi
// namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka:   pozno je že, legel bom ; zjutraj je bila bolj trudna kot zvečer, ko je legla / legel je po polnoči  šel spat ; nar.  dajati otroke leč  spat / star.  leči spat  iti spat
// namestiti se, spraviti se v (pretežno) tak položaj zaradi bolezni:   legel je pred tremi tedni / ekspr.  legel je in umrl  zbolel, obolel
2. knjiž.  imeti spolni odnos:   ni legel k njej iz ljubezni ; leči s fantom
3. s prislovnim določilom  namestiti se, razprostreti se na površini:   prah je legel na pohištvo / dolge trepalnice so ji legle čez oči / gosti delci v tekočini ležejo na dno  se usedejo
4. knjiž., s prislovnim določilom  pojaviti se, nastopiti na površini:   oblaki so legli čez nebo ; sence so legle na ulico / megla je legla na polje
// z oslabljenim pomenom  izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik:   zgodaj je legel mrak ; ko je legla noč, so se utaborili  ko se je znočilo / mir je legel na pokrajino ; pren.  bridek molk je legel med njiju ; na dušo ji je legla žalost
5. knjiž., s prislovnim določilom  postati opazen, viden:   grenkoba, trpkost mu je legla na obraz ; nasmeh mu je legel na ustnice / prijazen izraz je legel na njegovo lice
6. preh., v zvezi z na   povzročiti slabo duševno ali telesno počutje:   leta so legla nanj s svojo težo ; vsi ti dogodki so moreče legli nanje ; brezoseb.  težko je leglo nanj
●  star.  v nekaj dneh bo legla  rodila ; knjiž.  sen jim je legel na oči  zaspali so ; knjiž.  sonce je že leglo na strehe  je začelo sijati na strehe ; vznes.  zdaj je legel k večnemu počitku, pod rušo, v grob, v zemljo še zadnji prijatelj  umrl

léči 2   léžem nedov. , lézi lézite; légel lêgla;  nam.  léč  in  lèč  ( ẹ́ ẹ̑ )
v zvezi z jajčece, jajce   izločati zaradi razmnoževanja:   samica leže jajčeca ; leči jajčeca v travo / nekatere živali ležejo jajčeca, druge rodijo žive mladiče / kokoši ležejo jajca  nesejo
●   nar.  koklja leže enaindvajset dni  vali

lečílen   -lna -o prid. ( ȋ )
star. zdravilen :   lečilna pijača / lečilna moč rastline

léčin   -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na leča 2; lečen 1 :  lečin pire ; lečina juha, enolončnica ; lečina solata

léčiti   -im nedov. ( ẹ́ ẹ̑ )
star. zdraviti :   lečiti bolnika ; dolgo se je lečil v bolnišnici / lečiti jetiko, rano / lečiti rane, ki jih je povzročila vojna

léčje   -a s ( ẹ̑ )
fiz.  skupina ali sistem leč:   lečje v fotografskem aparatu, mikroskopu

léčnik   -a m ( ẹ̑ )
zastar. zdravnik :   poklicati lečnika k bolniku

lečúha   -e ž ( ū )
nar.  zdravilna gozdna rastlina z drobnimi belimi ali rdečimi cveti v kobulih; ženikelj

LÉD   tudi  léd -- ž ( ẹ̑ )  elektr., krat.
dioda, ki ob prevajanju električnega toka sveti; svetleča dioda :   pri vožnji na plin svetijo zelene LED ; prvi del zloženk:  LED-bliskavica ; LED-osvetlitev ; LED-svetilo / LED-dioda

léd   -ú  tudi  -a m ( ẹ̑ )
1. voda v trdnem stanju:   led se dela, taja ; dati v kozarec košček ledu ; njena zadržanost se je tajala kakor led na soncu ; noge imam kot led  zelo hladne ; ta človek je hladen kot led ; roka je mrzla kot led / ledeniški led ; umetni led ; večni led  ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr., z oslabljenim pomenom  led nezaupanja se je začel počasi tajati ; pren., ekspr.  po letu 1848 se je na Slovenskem začel tajati led
// ledena ploskev, plast:   led je še pretanek, da bi nas držal ; led se lomi, poka ; led na jezeru se je udrl ; prebil je led, da bi lovil ribe ; na ledu mu je spodrsnilo ; drsati se po ledu ; pokrit z ledom ; debel, gladek, tanek led / hokej na ledu ; plesna revija na ledu / mn., knjiž.  previsni ledovi
2. knjiž., ekspr.  brezčutnost, velika hladnost:   v njegovih prsih je led ; led srca
●  ekspr.  led je bil prebit  začetne težave, ovire so bile odpravljene ; pog.  deni steklenico piva na led  v posodo, prostor z ledom, da se ohladi ; knjiž., ekspr.  črni oblaki nosijo pogubni led  točo ; ekspr.  iti (komu) na led  dati se prevarati, ukaniti ; ekspr.  speljati koga na led  prevarati, ukaniti ga ; knjiž., ekspr.  ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu  v pokrajini, pokriti s snegom in ledom ; (imeti) na jeziku med, v srcu led  delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen ; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi  okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratno ; preg.  osel gre samo enkrat na led  celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden
♦  gastr.  led  zmes sladkorja in drugih primesi za oblivanje peciva; glazura ; šport.  jadranje na ledu  šport, pri katerem se s posebnimi jadrnicami drsi po ledu ; teh.  suhi led  ogljikov dioksid v trdnem stanju

ledár   -ja m ( á )
nekdaj  kdor prodaja ali razvaža led:

ledárna   -e ž ( ȃ )
obrat, prostor za izdelavo ledu:   ledarna v klavnici / montirati kompresorje v ledarni pri umetnem drsališču

léden 1   -dna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na led:   ledna debelina / ledna voda curlja v kotanjo
♦   alp.  ledni klin  klin za zabijanje v led pri plezanju ; ledno kladivo ; šport.  ledni stadion  stadion z ledeno ploskvijo za drsanje in igre na ledu ; zool.  severni  ali  ledni kit

léden 2   -dna -o prid. ( ẹ̑ )
zastar. ledven :   ledno območje telesa

ledén 3   -a -o prid. ( ẹ̑ )
1. ki je iz ledu:   sneg je bil pokrit z ledenimi kristali ; ledena ploskev stadiona ; ledene plošče na reki ; na vodi se dela ledena skorja / ledena gora  velika gmota ledu, plavajoča po morju ; ledene rože  cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah ; od streh visijo ledene sveče  podolgovate tvorbe iz ledu / knjiž., ekspr.  ladja se je komaj rešila iz ledenega objema
// pokrit z ledom:   spodrsniti na ledeni cesti ; smučišče je ledeno
2. nav. ekspr.  ki ima zelo nizko temperaturo:   leden curek vode ; voda je ledena / njene roke so ledene / Severno ledeno morje
// ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza:   ledena burja ; pozimi je njegova soba ledena / leden pot mu je stopil na čelo
3. ekspr.  ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje:   odgovoriti z ledenim glasom ; iti z ledenim obrazom mimo ; ošvrkniti z ledenim pogledom ; doživeti leden sprejem ; ledene besede / odnosi med njima so ledeni
4. ekspr.  ki se sploh ne da vplivati čustvom:   to je leden človek ; prosili so jo, pa je ostala ledena / ukrepati z ledenim mirom ; njeno ledeno srce
// ki sploh ne izraža čustev:   nobena mišica se ni zganila na njegovem ledenem obrazu ; pogledati z ledenimi očmi
5. ekspr.  ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki:   leden mraz je nastopil / leden obup, strah ; to ga navdaja z ledeno grozo
●  ledeni možje  ali  ledeni svetniki  čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij
♦  agr.  ledeni drobir  umetno pridobljen led v obliki lusk ; gastr.  ledena bomba  slaščica v obliki bombe iz sladoleda ; ledena kava  kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane ; geogr.  ledena jama  kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta ; geol.  ledena doba  starejša doba kvartarja ; šport.  ledeni stadion  ledni stadion

ledénec   -nca m ( ẹ̄ )
knjiž.  sladkor v velikih prosojnih kristalih; kandis :   hrustati ledenec ; košček ledenca

ledenéti   -ím nedov. ( ẹ́ í )
1. knjiž.  spreminjati se v led; zmrzovati :   voda ledeni
// prekrivati se z ledom:   cesta, drevje ledeni
2. ekspr.  postajati zelo hladen, mrzel:   koža na rokah mu je ledenela
3. ekspr.  čutiti velik strah, grozo:   jetniki so ledeneli ob paznikovem divjanju / ljudem je ledenela kri po žilah ; srce ji ledeni, ko to posluša

ledeníca   -e ž ( í )
1. shramba, stavba za led:   voziti led v ledenico ; streslo ga je, kot bi bil v ledenici
// nekdaj  manjši prostor ali naprava z ledom za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil:   pod stopnicami je stala stara ledenica / nar.  dati meso v ledenico  v hladilnik
2. geogr.  kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta:   planota s prepadi in ledenicami
3. ekspr.  ledeno mrzla voda, zlasti ob izviru:   piti ledenico
●  ekspr.  moja soba je prava ledenica  v njej je zelo mrzlo

ledeník   -a m ( í )
iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol:   ledenik se topi ; alpinisti prečkajo ledenik ; snežišča in ledeniki / dolinski, gorski ledeniki
♦   geogr.  čelo ledenika  spodnji konec

ledeníški   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ledenik:   ledeniške razpoke ; ledeniško delovanje / obširen ledeniški svet
♦   alp.  ledeniške dereze  dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu ; geogr.  ledeniški jezik  spodnji del ledenika ; ledeniški potok  potok, ki teče izpod ledenika ; ledeniška dolina  dolina, ki jo je izoblikoval ledenik ; ledeniško jezero  jezero, nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik

ledeníti   -ím nedov. ( ī í )
1. knjiž.  spreminjati v led:   ledeniti tekočino ; pren., ekspr.  nečloveške razmere so mu začele ledeniti srce in čustva
2. ekspr.  delati kaj zelo hladno, mrzlo:   oster veter mu ledeni roke
3. ekspr., v zvezi s kri, srce   povzročati velik strah, grozo:   kriki mu ledenijo kri ; strašni prizori so ji ledenili srce

ledenják   -a m ( á )
knjiž. ledenik :   sonce se slepeče odbija od ledenjakov
●  nar.  ledenjaki  ledeni možje

ledénka   -e ž ( ẹ̄ )
vrtn., navadno v zvezi ljubljanska ledenka   glavnata spomladanska solata s krhkimi listi:   gojiti ljubljansko ledenko
♦  bot.  želatinasta ledenka  užitna belkasta zdrizasta goba, ki raste na štorih iglavcev, Pseudohydnum gelatinosum

ledenodôben   -bna -o prid. ( ó ō )
nanašajoč se na ledeno dobo:   ledenodobne usedline ; ledenodobne živali
♦   antr.  ledenodobni človek  človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah

ledénost   -i ž ( ẹ̑ )
knjiž., ekspr.  brezčutnost, velika hladnost:   ledenost v njegovih besedah

ledi   gl. lady

lédica   -e ž ( ẹ̑ )  elektr. žarg.
svetleča dioda [LED] :   ko je disk mlel podatke, je ledica stalno utripala ; ledice na armaturni plošči ; svetilka z modrimi ledicami

lédik   tudi  lédig -- prid. ( ẹ́ )
nižje pog. neporočen , samski :   on je še ledik

ledína   -e ž ( í )
1. neobdelana zemlja:   kopati, orati ledino ; krčenje ledine / neobdelana ledina ; pren., ekspr.  v tej stroki je povsod še trda ledina ; orati ledino kritike, v kritiki
// opuščena, s travo zarasla njiva:   kjer je nekoč raslo žito, je zdaj ledina ; visoka trava na ledinah / pustil je zemljo v ledino  ni je več obdeloval
2. star.  s travo porasel svet:   ledine so že zelene

ledínski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ledino:   ljudje so se izselili in svet je kmalu postal ledinski in gozdnat
♦  jezikosl.  ledinsko ime  ime njive, travnika, gozda

ledírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. poškodovati , raniti :   oster pesek je pri padcu lediral kožo

ledíšče   -a s ( í )
1. knjiž.  kraj, prostor, pokrit z ledom:   plezati čez skale in ledišča ; strmo ledišče / antarktična ledišča / na ledišču je vse pripravljeno za tekmovanje  na drsališču
2. fiz.  temperatura, pri kateri se ob navadnem tlaku tali led:   ohladiti do ledišča ; ledišče [0 °C] in vrelišče

lédje   -a s ( ẹ́ )
nav. mn.  del hrbta tik pod pasom ob ledvicah:   policist z gumijevko ob ledjih ; bolečine v ledjih / kamen je psu priletel v ledja / pogledala ga je, on pa ji je molče obrnil ledja  obrnil se je tako, da je videla njegovo hrbtno stran / pokriti si ledja
●   star.  zvil je predpasnik in si ga pripel okrog ledij  okrog pasu

lédnica   -e ž ( ẹ̑ )
anat.  ploščata parna kost medenice za oporo črevesja; črevnica :   lednica in sednica

ledník   -a m ( í )
star. ledenik :   iti čez lednik

ledolomílec   -lca  [ tudi ledolomiu̯ca ]  m ( ȋ )
ladja za odpiranje plovnih poti po (deloma) zamrznjeni vodi:   ledolomilci v Severnem ledenem morju

ledomát   -a m ( ȃ )
električna naprava za izdelavo ledenih kock:   hladilnik z ledomatom

ledôvje   -a s ( ȏ )
velika količina ledu, led:   na senčni strani gorske stene se grmadi ledovje ; ledovje na reki poka ; ledovje ob tečaju

lédven   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na ledje:   pri padcu si je poškodoval desni ledveni del ; ledvene mišice / ledvene bolečine zaradi ledvičnih bolezni / moški tega plemena nosijo ledvena oblačila / odreti križni in ledveni del zaklane živali / zastar.  ledvena pečenka  ledvična pečenka
♦   anat.  ledvena vretenca  vretenca med prsnimi in križnimi vretenci ; med.  ledveni usek  nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu; lumbago

ledvíca   -e ž ( í )
nav. mn.  parni organ v trebušni votlini, ki odstranjuje iz krvi sečne snovi in jih izloča v obliki seča:   izrezati ledvico ; funkcija, vnetje ledvic ; biti bolan na ledvicah / kupiti telečje ledvice / svinjske ledvice v omaki
♦   med.  presaditi ledvico ; umetna ledvica  naprava, ki opravlja funkcije ledvice zunaj telesa

ledvíčast   -a -o prid. ( í )
podoben ledvici:   ledvičasti gomolji / ledvičasta oblika
♦  bot.  ledvičasti list ; zool.  ledvičasti škržek  potočna školjka, ki daje bisere, Unio reniformis

ledvíčen   -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ledvico:   ledvično tkivo / ledvično vnetje ; med. žarg.  ledvična dieta  dieta za bolne na ledvicah
♦   anat.  ledvični meh  votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč ; ledvične čašice  lijakaste votlinice v ledvični sredici ; ledvična sredica  notranji del ledvice ; gastr.  ledvična pečenka  meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa ; med.  ledvični kamen  trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v seču

ledvíčka   -e ž ( í )
nav. ekspr.  manjšalnica od ledvica:   kupiti svinjsko ledvičko / ledvičke v omaki
♦  med.  ledvici podobna posoda, ki se uporablja pri negi bolnikov

léga 1   -e ž ( ẹ́ )
1. način, kako je kaj nameščeno glede na svojo daljšo os in določeno ravnino:   veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnjo lego ; hraniti steklenice v ležeči legi ; pokončna, vodoravna lega ; lega dlačic na tkanini / mišice držijo lobanjo v potrebni legi / železniški signal je v legi Stoj
// način, kako je kaj vodoravno nameščeno:   spremenila je lego, ker ji je postalo neudobno ; namestil se je v primerno lego ; knjiž.  levostranska lega v spanju / pri taki poškodbi je nujna lega na hrbtu, vznak
2. navadno s prilastkom  kar izraža prostorski odnos česa do česa drugega:   centralna lega trga ; odročna lega vasi ; otoška lega države ; dominantna lega stavbe ; medsebojna lega / določiti lego točke v ravnini ; ugotoviti lego ladje, letala / lega organa v organizmu / učenci ugotavljajo geografsko lego krajev na zemljevidu  geografsko širino in dolžino
3. s prilastkom, z oslabljenim pomenom  kraj, prostor z značilnostmi, kot jih določa pridevnik:   po sončnih legah je sneg že skopnel ; v zavetni legi je toplo  v zavetju ; publ.:  v višjih legah je zapadel sneg ; v severnih zemljepisnih legah je življenje trdo  v deželah, krajih na severu / imeti lego   soba ima severno lego  je obrnjena, usmerjena proti severu ; kraj ima slikovito lego ; njiva ima sončno lego  je obrnjena, usmerjena proti soncu / nekatere vinogradniške lege niso več zasajene s trto  za vinogradništvo primerna zemljišča
4. tram, na katerem kaj sloni, leži:   lege pri mostičku so trhle ; leseni pod na legah / hrastove lege
// lesena podloga za sode v kleti:   sesti na lego zraven soda ; valiti sod na lege
5. glasb., navadno s prilastkom  območje ali del območja človeškega glasu, instrumenta:   igrati violončelo v nizki legi ; pevčev glas je v vseh legah izenačen / altovska, basovska lega / pevka ne more več zapeti tonov v visoki legi ; pren., knjiž.  čustvena lega pripovedi
// položaj leve roke pri prijemih na godalih in brenkalih:   violinska igra zahteva od levice menjavo leg / prva, sedma lega
6. star. plast 3 :  med posameznimi legami sadja je lesna volna
●  pog.  avtomobil ima dobro lego na cesti  ga ne zanaša na ovinkih, pri hitri vožnji ; knjiž.  v razburjenju je zašla v višjo lego  začela govoriti z višjim glasom ; knjiž.  govoriti v nizki  z nizkim , v tenorski legi  z visokim glasom
♦  fiz.  indiferentna lega  ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine ; labilna lega  ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi ; ravnovesna lega  v kateri telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila ; stabilna lega  ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najnižji možni legi ; grad.  kapna lega  tram ostrešja, ki drži, nosi spodnji del škarnikov ; slemenska lega  tram ostrešja, ki drži, nosi zgornji del škarnikov ; vmesna lega  tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov ; jezikosl.  lega jezika pri izgovoru ; med.  glavična lega ploda v maternici  lega z glavo navzdol ; strojn.  mrtva lega  pri kateri sta ojnica in ročica batnega stroja v eni črti ; trg.  lega  deset pol papirja

léga 2   -e ž ( ẹ́ )
glagolnik od leči 2 :   lega jajc in valjenje / piščanci ene lege  enega gnezda

legácija   -e ž ( á )
polit.  diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od veleposlaništva; poslaništvo :   osebje legacije

legacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na legacijo:   legacijsko osebje / legacijski svetnik

legálen   -lna -o prid. ( ȃ )
1. ki je v skladu z zakoni, predpisi, zakonit:   legalno delovanje društva ; legalno trgovanje / doseči kaj po legalni poti
// z zakonom priznan ali dovoljen:   stranka je legalna / predsednik legalne vlade / šalj.  ali je to tvoj legalni zaročenec
2. knjiž.  nanašajoč se na zakon; zakonski 2 :  študirati legalni osnutek ; legalna definicija

legalíst   -a m ( ȋ )
knjiž.  kdor se pretirano ravna po zakonih, predpisih:   velik legalist je, manjka mu prožnosti

legalitéta   -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. zakonitost , legalnost :   pri svojem delu vselej spoštuje legaliteto / njegovo ravnanje ne temelji na legaliteti / legaliteta gibanja

legalizácija   -e ž ( á )
glagolnik od legalizirati:   nasprotovati legalizaciji splava ; legalizacija stranke / to je legalizacija samovolje / legalizacija podpisa

legalízem   -zma m ( ī )
dosledno, strogo upoštevanje pravne zakonodaje:   fanatični, togi legalizem ; bitka za doslednost in legalizem

legalizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. z zakonom dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano, uzakoniti:   legalizirati splav
// dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano sploh:   dopuščati napake in jih s tem legalizirati ; ta praksa se zdaj legalizira
// spraviti v sklad z zakoni, predpisi:   legalizirati svojo posest orožja ; končno sta legalizirala svoje skupno življenje
2. knjiž.  uradno potrditi, overoviti:   legalizirati listino ; pri sodišču legalizirati podpise na pogodbi

legálnost   -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost legalnega, zakonitost:   legalnost delovanja, postopka / spor med vestjo in legalnostjo

légar   -ja m ( ẹ̄ )
star.  (trebušni) tifus, pegavica:   umreti za legarjem / pegasti, trebušni legar

legát 1   -a m ( ȃ )
1. rel.  papežev odposlanec na kaki veliki verski prireditvi:   legat na evharističnem kongresu ; sprejem legata / papežev legat
2. pri starih Rimljanih  pooblaščenec, odposlanec, namestnik v vojaških ali upravnih zadevah:

legát 2   -a m ( ȃ )
pravn.  kar kdo v oporoki zapusti fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča, volilo:   izplačati legate ; zapustiti velik legat dijaškemu domu
// odredba, določilo o tem v oporoki:   to vsoto je dobil na podlagi legata

legát 3   -a m ( ȃ )
zool.  živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; čebelar 1 :

légati   -am nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj:   vojaki so legali in vstajali ; legati v posteljo ; poleti rad lega v senco
// knjiž.  hoditi spat:   navajen je, da pozno lega / star.  poleti so trudni legali spat
// knjiž. zbolevati , obolevati :   ljudje so še vedno legali in celo umirali
2. knjiž.  imeti spolne odnose:   pijan je legal k njej
3. s prislovnim določilom  nameščati se, razprostirati se na površini:   prah lega na travo ob cesti in jo duši
4. knjiž., s prislovnim določilom  pojavljati se, nastopati na površini:   na dolino so začele legati dolge sence / megla je legala na jezero
// z oslabljenim pomenom  izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik:   mrak, noč lega (na pokrajino) / mir lega na zemljo ; pren.  čuden hlad mu lega v srce ; težka mora lega na ljudi ; na dušo mu legajo skrbi
5. knjiž., s prislovnim določilom  postajati opazen, viden:   na obraz ji lega rdečica
●  knjiž.  sonce je legalo k počitku  zahajalo ; knjiž.  spanec ji lega na oči  postaja zaspana ; brezoseb., knjiž.  lega jim na pljuča, zato kašljajo  duši jih ; knjiž.  dim težko lega na prsi  ovira, otežuje dihanje

legáto   prisl. ( ȃ )
glasb., označba za način izvajanja vezano :   igrati legato

legén   tudi  lêgen -éna m ( ẹ̑; é ẹ́ )
zool.  nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus:   iz gozda se sliši klic legena

legénda   -e ž ( ẹ̑ )
1. lit.  pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki:   brati, poslušati legende ; legenda o sv. Petru / legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras / po legendi je sv. Jurij premagal zmaja
2. knjiž.  pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh:   ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami ; vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan ; o tem kroži mnogo legend / zanimive legende o pesniku
// nav. ekspr.  neresnična pripoved, izmišljotina:   to niso legende, ampak dejstva
3. ekspr., navadno v povedni rabi  kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje:   hrabri bojevnik je postal legenda / življenje tega človeka je že legenda
●   Matija Gubec je že prešel v legendo  je postal legendaren
4. navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov:   legenda k zemljevidu, na skici / razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z legendami
5. num.  napis (na novcu, pečatu):   spremeniti legendo pečata

legendáren   -rna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na legenda 1:   dramsko delo po legendarnih motivih / legendarne in mitološke pesmi
2. ki v resnici ne obstaja ali ni tako slaven, kot se o njem pripoveduje:   legendarni kralj Matjaž ; legendarni vitezi srednjeveških romanov
3. ekspr.  ki vzbuja občudovanje, zlasti zaradi junaštva:   legendarni Pohorski bataljon ; legendarni junaki iz osvobodilnih bojev ; borec za pravico je postal legendarna osebnost / legendarna bitka ; njegovo legendarno junaštvo

legendárnost   -i ž ( ȃ )
lastnost, značilnost legendarnega:   legendarnost motiva / prikazovati legendarnost bojev s sovražnikom / narodne junake je ljudstvo obdalo z legendarnostjo

legénden   -dna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na legendo:   zbirati legendno blago / legendno občutje

lèghórn   -- prid. ( ȅ-ọ́ )
vet., v zvezah:  leghorn kokoš  kokoš leghorn pasme ; leghorn pasma  pasma lahke kokoši bele barve, ki se goji zaradi jajc

lèghórnka   -e ž ( ȅ-ọ́ )
pog.  kokoš leghorn pasme:   rediti leghornke

légica   -e ž ( ẹ̑ )  nav. mn., pog.
vsak od elementov igrače v obliki kock, kvadrov za sestavljanje, oblikovanje poljubnega predmeta; lego kocka :   najraje se igra z legicami ; sestavljenke in legice

lêgice   -gic ž mn. ( ȇ )
hlačne nogavice brez stopala:   nositi legice ; črne, enobarvne, vzorčaste legice ; usnjene legice ; kavbojke, škornji in legice

légija   -e ž ( ẹ́ )
1. pri starih Rimljanih  osnovna vojaška enota, približno 5000 mož:   poveljnik zmagovite legije / rimske legije
2. navadno s prilastkom, v nekaterih državah  vojaška enota za posebne namene, sestavljena iz prostovoljcev ali najetih vojakov:   ustanoviti legijo / češka legija v prvi svetovni vojni ; tujska legija  nekdaj  francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev
// ekspr.  vojaška enota sploh:   pohod fašističnih legij proti Jugoslaviji
3. knjiž., ekspr., z rodilnikom  velika množina:   legije komarjev se dvigajo iz močvirja ; legija oboževalcev / legija črtic
●  križec častne legije  ali  legije časti  francosko odlikovanje za civilne in vojaške zasluge

legijón   -a m ( ọ̑ )
ekspr.  velika množica:   legijoni so šli za njim
// z rodilnikom  velika množina:   legijon mravelj napada vsiljivca ; legijoni padlih in ranjenih / problemov je legijon  zelo veliko

légijski   -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na legija 1, 2:   legijski tabor / legijski komandant

legionár   -ja m ( á )
pripadnik legije 1, 2:   težko oboroženi rimski legionarji / poljski legionarji v prvi svetovni vojni ; legionar tujske legije

legionárski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na legionarje:   legionarska vojska / legionarski boji

legionéla   -e ž ( ẹ̑ )
bakterija Legionella pneumophila:   v vodovodnem omrežju so ugotovili povišano vrednost legionele ; ukrepi proti legioneli ; okužba z legionelo / bakterija legionela

legionelóza   -e ž ( ọ̑ )  med.
bolezen, ki jo povzroča bakterija legionela:   izbruh, epidemija legioneloze ; v slovenskih bolnišnicah je razmeroma malo primerov legioneloze ; sum na legionelozo ; bolnik z legionelozo

legíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od legirati:   legiranje jekla / legiranje juhe

legírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. metal.  kovini ali zlitini dodati kak drug element:   legirati jeklo ; legirati aluminij s silicijem
2. gastr.  dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša, vezati:   legirati juho

legislatíva   -e ž ( ȋ )  pravn.
1. pravica do izdajanja zakonov; zakonodajna oblast 1 :  državni zbor ima legislativo
2. telo, ki ima zakonodajno oblast; zakonodajno telo :   delo legislative
3. zakonodaja :   legislativa s premoženjskega področja

legislatíven   -vna -o prid. ( ȋ )
pravn. zakonodajen :   legislativni dokumenti / legislativna oblast

legislatúra   -e ž ( ȗ )  pravn.
1. doba, za katero je zakonodajno telo izvoljeno, sklic:   ob koncu legislature
2. zakonodaja

legíst   -a m ( ȋ )
nekdaj  strokovnjak za civilno pravo:   legisti in kanonisti

legitimácija   -e ž ( á )
1. potrdilo v obliki kartončka, knjižice ali magnetne kartice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe, izkaznica:   nimam pri sebi legitimacije ; izdati komu legitimacijo ; na zahtevo pokazati legitimacijo / policist je zahteval od njega legitimacijo  zahteval, da pokaže legitimacijo ; nalepiti fotografijo v legitimacijo / članska, novinarska, sindikalna legitimacija ; osebna legitimacija  ki dokazuje istovetnost osebe; osebna izkaznica ; pren.  kultura je legitimacija, ki omogoča vstop med evropske narode
2. publ. usposobljenost , upravičenost , pravica :   za to službo nima potrebne legitimacije ; zaradi prestopka je izgubil legitimacijo, da zastopa svoje društvo ; človek s tako znanstveno legitimacijo ima dostop na vse univerze
♦  pravn.  aktivna legitimacija  upravičenost biti tožnik ; pasivna legitimacija  upravičenost biti toženec ; legitimacija otroka  nekdaj  pozakonjenje, pozakonitev

legitimacíjski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od legitimacija:   imeti legitimacijske listine v redu

legitímen   -mna -o prid. ( ȋ )
1. osnovan na pravu, zlasti na zakonu, zakonit:   legitimna vlada / legitimni predstavniki ljudstva / legitimni dedič ; pren.  fantastika je legitimni otrok fantazije
2. nav. ekspr.  ki je v skladu s splošno veljavnimi pravicami, normami:   ta odgovor je moja legitimna obramba
3. ki izvira iz veljavne zakonske zveze, zakonski:   legitimni sin / legitimna žena

legitimíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od legitimirati:   obvezno legitimiranje pri prevzemu denarja / formalnosti pri legitimiranju in adoptiranju

legitimírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. zahtevati od koga, da dokaže, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost:   policist ga je legitimiral
2. knjiž.  napraviti, da kaj postane legitimno:   legitimirati svojo oblast
♦   pravn.  legitimirati otroka  pozakoniti

legitimíst   -a m ( ȋ )
zgod.  pristaš legitimizma:   politično je bil legitimist

legitimístičen   -čna -o  ( í )
pridevnik od legitimizem:   legitimistična miselnost

legitimitéta   -e ž ( ẹ̑ )
upravičenost, temelječa na pravni podlagi:   sistem daje legitimiteto konkretnim odločitvam ; jemati komu politično legitimiteto ; visoka stopnja demokratične, pravne legitimitete

legitimízem   -zma m ( ī )
zgod.  nazor, da ima vladar nedotakljivo pravico do prestola:   biti zagovornik legitimizma
// nazor, da je obstoječa politična ureditev v monarhiji nedotakljiva:   legitimizem ni upošteval vedno bolj perečega narodnostnega vprašanja v Avstro-Ogrski

legitímnost   -i ž ( ȋ )
lastnost, značilnost legitimnega:   legitimnost predstavnikov

lêglo   -a s ( é )
1. knjiž., navadno s prilastkom  istočasno skoteni mladiči; gnezdo :   rejec psov ni bil zadovoljen s prevelikim leglom ; uničiti leglo miši ; prodati vse leglo prašičkov / kupiti mladiča iz pomladanskega legla
// gnezdo , ležišče :   zaslediti zajčevo leglo ; zbežati v svoje leglo
2. kotitev :   skrbeti za psico v času legla
3. s prilastkom  kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in od koder se širi:   močvirja so legla malarije ; bolezensko leglo ; leglo okužb / slabš.:  zanemarjena predmestja so legla zločinov ; uničiti leglo anarhije
4. zool.  organ nekaterih žuželk za odlaganje jajčec:   zelena kobilica odlaga jajčeca z leglom v zemljo

légnar   -ja m ( ẹ́ )
1. lesena podloga za sode v kleti; lega 1 :  položiti sod na legnarje ; hrastovi legnarji
2. vsak od dveh poševno ležečih tramov za nakladanje, razkladanje težkih predmetov:   spuščati hlode, sod s tovornjaka po legnarjih
// vsak od dveh vzporednih tramov na vozu, kadar se prevažajo težki predmeti:   legnarji so škripali pod težo zabojev

légnat   -i ž ( ẹ̄ )
star., v prislovni rabi, v zvezi z z lagodno , počasi :   delati z legnatjo ; nikar ne hiti, le počasi, lepo z legnatjo

légo registrirana blagovna znamka   -- v prid. rabi ( ẹ̑ )
nav. mn., v zvezi lego kocka   vsak od elementov igrače v obliki kock, kvadrov za sestavljanje, oblikovanje poljubnega predmeta:   igrati se z lego kockami ; sam.:, pog.  igrati se z lego

legumín   -a m ( ȋ )
biol., kem.  beljakovina v stročnicah:

leguminóza   -e ž ( ọ̑ )
nav. mn., knjiž. stročnica , metuljnica :   gojiti leguminoze

legúra   -e ž ( ȗ )
metal.  zmes, spojina ali raztopina dveh ali več kovin ali kovine in nekovine, ki se dobi s taljenjem; zlitina :   proizvesti novo leguro ; lahko taljive legure ; legura jekla in titana

legván   -a m ( ȃ )
zool.  zelo velik kuščar s kožno gubo pod vratom, živeč v Srednji in Južni Ameriki, Iguana:   zeleni legvan

léha   -e ž ( ẹ́ )
1. nar.  njiva, zlasti ožja:   zorati lehe ; velike lehe / lehe žita
// del njive med dvema razoroma; ogon :   šel je po njivi kar čez lehe in razore
2. star.  oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu; greda 2 :  opleti leho ; leha tulipanov ; pren.  pesnik je povezal cvetje svoje lehe

lehnják   -a  [ tudi ləhnjak ]  m ( á )
lahka luknjičava apnena kamnina:   voda teče čez mah in na njem se nabira lehnjak

leica   -e  [ lájka ]  ž ( ȃ )
maloslikovni fotografski aparat nemške tovarne Leitz:   fotografirati z leico
// pog.  maloslikovni fotografski aparat sploh:   kupiti japonsko leico ; v prid. rabi:, fot.:  leica film  film, širok 35 mm ; leica format  format posnetka z mero 24 × 36 mm

leidenski   gl. leydenski

leitmotiv   in  lájtmotív -a  [ lájtmotív- ]  m ( ȃ-ȋ )
lit. žarg.  namenoma se ponavljajoči motiv v umetniškem delu; vodilni motiv :   hrepenenje je leitmotiv v Cankarjevih delih

lêj 1   -a m ( ȇ )
denarna enota Romunije:   sto lejev
// kovanec v vrednosti te enote:

lêj 2   in  lèj -te medm. ( ȇ; ȅ )
pog. glej :   lej, kaj sem odkril / lej, ti si moje zadnje upanje / dotakne se ga, in lej, še je živ ; lej, lej, to je pa novo / lejte, kakšna sreča

lék 1   -a m ( ẹ̑ )
1. knjiž. zdravilo :   ozdravel je brez lekov ; močen lek / te besede so bile lek srcu, za srce ; iskati lek za družbeno krizo
●   knjiž., ekspr.  za to bolezen ni leka  ta bolezen se ne da ozdraviti
2. nar., v prislovni rabi, v zvezi za lek malo , nekoliko :   za lek prekratek / za lek poprimi / To je železni kršec, železo in žveplo. Zlata ni v njem, niti za lek  (F. Erjavec)

lék 2   -a m ( ẹ̑ )
denarna enota Albanije:   vrednost leka

lekár   -ja m ( á )
1. star.  izdelovalec zdravil, lekarnar:   kupiti kapljice pri lekarju
2. zastar. zdravnik

lekárna   -e ž ( ȃ )
1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila:   kupiti zdravilo v lekarni ; dežurna lekarna  ki je odprta ponoči ali med prazniki
// prodajalna z istimi, podobnimi nalogami:   imeti lekarno
// poslopje, prostori te ustanove, prodajalne:   prenoviti lekarno
2. navadno s prilastkom  zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje:   izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna ; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici  omarico z najnujnejšimi zdravili

lekárnar   -ja m ( ȃ )
1. lastnik lekarne:   sin lekarnarja v podeželskem mestu
2. farmacevt :   študirati za lekarnarja

lekárnarica   -e ž ( ȃ )
1. farmacevtka :   lekarnarica ji je pojasnila, da mora zdravila plačati
2. star.  lekarnarjeva žena:   lekarnar in lekarnarica

lekárnarka   -e ž ( ȃ )
1. farmacevtka :   lekarnarka ji je dala sirup / zasebna lekarnarka
2. star.  lekarnarjeva žena:   lekarnar in lekarnarka

lekárnarski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lekarnarje:   lekarnarski poklic / lekarnarsko združenje

lekárnarstvo   -a s ( ȃ )
dejavnost lekarnarjev:   prizadevanje za podržavljenje lekarnarstva

lekárnica   -e ž ( ȃ )
zastar. lekarna :   nabiral je zdravilne zeli in jih nosil prodajat v lekarnico

lekárniški   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lekarno:   lekarniški predpisi / lekarniška oprema / listi te rastline se uporabljajo za lekarniške namene / vodja lekarniške postaje / lekarniški poklic  lekarnarski
♦   teh.  lekarniška tehtnica  tehtnica, ki omogoča zelo natančno tehtanje od 1 g do 1 kg

lekárništvo   -a s ( ȃ )
knjiž.  farmacija, zlasti njen tehnološki del:   izrazi iz lekarništva

lékcija   -e ž ( ẹ́ )
1. vsebinska in grafična enota v učbeniku, zlasti za tuji jezik:   beri tretjo lekcijo ; druga lekcija v angleški vadnici / naučil se je samo prvo lekcijo, druge pa ne
// (učna) snov ene šolske ure:   dijak se zadnje lekcije ni naučil ; profesor je lekcijo dobro razložil ; sprašuje samo zadnjo lekcijo
2. nav. mn., zastar.  poučevanje izven šole; inštrukcija :   preživljati se z lekcijami / dajati lekcije  inštruirati ; pren., ekspr.  potrebno se mu zdi dajati nam lekcije o demokraciji
3. ekspr.  oster opomin, ukor, kazen:   dati komu pošteno lekcijo ; deliti lekcije ; podjetje bi zaslužilo lekcijo za slabo vzdrževano cesto / poraz na tekmi je bil za moštvo krepka lekcija ; ker nisi ubogal, si se prehladil – to naj ti bo lekcija za drugič  (koristen) nauk

lekcionár   -ja m ( á )
rel.  knjiga z odlomki iz Svetega pisma, ki se berejo pri maši:

lekovít   -a -o prid. ( ȋ )
zastar. zdravilen :   lekovito mazilo / lekovite rastline

leksém   -a m ( ẹ̑ )
jezikosl.  beseda kot nosilec pomena:   stavek: človek je človeku volk ima tri lekseme

léksičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na leksiko:   leksične značilnosti štajerskih govorov / baltoslovanske leksične paralele

léksika   -e ž ( ẹ́ )
jezikosl.  besedni zaklad:   slovenska leksika ; študij leksike / Prešernova leksika

leksikálen   -lna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na leksiko:   leksikalne razlike v narečjih / leksikalni neologizmi / leksikalna enota
2. nanašajoč se na leksikon, slovar:   problemi leksikalnega dela / leksikalno obravnavanje snovi / leksikalni podatki o avtorju  leksikonski

leksikalizírati se   -am se dov. in nedov. ( ȋ )
jezikosl.  postati leksem:   pripona izem se je leksikalizirala

leksikográf   -a m ( ȃ )
1. kdor se (poklicno) ukvarja s sestavljanjem, pisanjem slovarjev, slovaropisec:   slovenski leksikograf Cigale ; slovničar in leksikograf
2. sestavljavec leksikona:

leksikografíja   -e ž ( ȋ )
pripravljanje, sestavljanje, pisanje slovarjev ali leksikonov:   problemi slovenske leksikografije
// veda o tem:

leksikográfski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na leksikografijo:   zbirati gradivo za leksikografsko delo / leksikografska tradicija / Leksikografski zavod v Zagrebu

leksikológ   -a m ( ọ̑ )
strokovnjak za leksikologijo:

leksikologíja   -e ž ( ȋ )
veda o besednem zakladu kakega jezika:   leksikografija in leksikologija

leksikolóški   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na leksikologijo:   leksikološka študija / leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik

léksikon   -a m ( ẹ̄ )
1. knjižno delo, ki daje (krajši) pregled vse človeške vednosti:   izdati leksikon ; iskati pojasnila v leksikonu ; leksikon v štirih knjigah ; članek v leksikonu ; enciklopedije in leksikoni / glasbeni, pedagoški leksikon / konverzacijski leksikon / Slovenski biografski leksikon ; Krajevni leksikon Slovenije
●   ekspr.  on je pravi, živ(i) leksikon  je zelo razgledan, načitan
2. knjiž.  slovar, zlasti enojezični:

léksikonski   tudi  leksikónski -a -o prid. ( ẹ̄; ọ̑ )
nanašajoč se na leksikon:   prebirati leksikonske članke / leksikonski podatki / leksikonski format knjige  večji, velik

lektíra   -e ž ( ȋ )  knjiž.
1. čtivo , berilo :   mladini primerna lektira
2. dojemanje vsebine besedila; branje :   vpliv lektire grških tragedij

léktor   -ja m ( ẹ́ )
1. predavatelj za praktični pouk zlasti tujih jezikov:   lektor francoskega jezika ; lektor za angleščino / lektor glasbe, risanja
2. strokovnjak za jezikovno pregledovanje, obdelovanje in izboljševanje besedil:   lektor je odpravil slovnične in slogovne napake
// sodelavec založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje besedila:   razpisati mesto lektorja
// sodelavec gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih:   lektor je delal z igralci
3. nekdaj  kdor glasno bere drugim:   Trubar je bil pri Bonomu tudi lektor
♦  rel.  pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od eksorcista

lektorát   -a m ( ȃ )
pedagoška enota ali službeno mesto lektorja zlasti v okviru fakultete:   ustanoviti lektorat ; lektorat češkega jezika, za češki jezik na ljubljanski univerzi

léktorica   -e ž ( ẹ́ )
1. predavateljica za praktični pouk zlasti tujih jezikov:   lektorica angleškega jezika
2. strokovnjakinja za jezikovno pregledovanje, obdelovanje in izboljševanje besedil:   bila je dolgoletna lektorica v tiskanih medijih ; avtorski honorar lektorice
// sodelavka založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje besedila:   lektorji in lektorice pri založbi
// sodelavka gledališča, radia, ki skrbi za normativnost izgovarjave pri igralcih, napovedovalcih:   lektorica uprizoritve

lektoríranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od lektorirati:   lektoriranje časopisov

lektorírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
zal.  jezikovno pregledovati, obdelovati, izboljševati rokopise:   lektorirati roman

léktorski   -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na lektorje:   obiskovati lektorski tečaj za praktično znanje angleščine / lektorsko delo ; založba je razpisala lektorsko mesto
♦   gled.  lektorska vaja

lektúra   -e ž ( ȗ )
zal.  pregled, jezikovna obdelava, ocena rokopisa za založbo, gledališče, radio:   opraviti lekturo

léma   -e ž ( ẹ́ )
jezikosl.  osnovna oblika pojavnice v korpusu:   pripisati pojavnici lemo

lematizácija   -e ž ( á )  jezikosl.
1. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji, gesljenje:
2. postopek, s katerim pojavnicam v korpusu določimo in pripišemo lemo:   avtomatska lematizacija ; dvoumnost lematizacije pri homonimih / za lematizacijo zahtevni stavki

lemenát   -a m ( ȃ )
pog. bogoslovje , semenišče :   iti v lemenat

lemenátar   -ja m ( ȃ )
pog. bogoslovec , semeniščnik :   skupina lemenatarjev

lémez   -a m ( ẹ̑ )
1. knjiž.  tram ostrešja, ki sega od slemena do kapa; škarnik , špirovec :   streha se je udrla in ožgani lemezi štrlijo v zrak
2. pri dravskih splavarjih  splavarsko veslo, splavarski drog:   splavarji so se upirali v lemeze

lémež   in  lêmež -a m ( ẹ̑; é )
del pluga v obliki železnega rezila, ki zemljo izpodrezuje:   lemež se je zarezal globoko v zemljo ; kamenje se je drobilo pod ostrim lemežem ; lemež in črtalo ; pren., ekspr.  sever je zaril lemež med oblake
♦   agr.  dletasti, kljunasti lemež

lémežen   in  lêmežen -žna -o prid. ( ẹ̑; ē )
nanašajoč se na lemež:   za lemežno dolžino širok jarek / lemežni plugi

lémežnica   -e ž ( ẹ̑ )
anat.  koščeni, zadnji del nosnega pretina; ralo

léming   -a m ( ẹ̑ )
zool.  majhen glodavec, ki živi v severnih polarnih pokrajinah, Lemmus:   množične selitve lemingov / skandinavski leming

lémpa   -e ž ( ẹ̑ )
1. nar. zahodno kangla :   naliti mleko v lempo
// lesen ročni sodček, zlasti za vodo:   oprtal si je lempo na hrbet
2. nar.  velik trebuh:   Ko se je razburjenje poleglo, je župnik prekrižal roke na svoji lempi  (C. Kosmač)

lemúr 1   -ja  tudi  -a m ( ū )
nav. mn., zool.  majhne in srednje velike, na Madagaskarju živeče polopice z velikimi očmi, Lemuridae:   lemurji in makiji

lemúr 2   in  lémur -a m ( ȗ; ẹ̑ )
nav. mn., v rimski mitologiji  blodeči (hudobni) duh umrlega:   mani in lemuri ; pren., knjiž.  lemuri v Goethejevem Faustu

lén   tudi  lèn léna -o  stil.  -ó prid. ( ẹ̑ ȅ ẹ́ )
1. ki ne dela rad:   len človek ; učenec je len ; ekspr.  len, da smrdi ; len kot fuks, gnoj  zelo / kot psovka  ali spet ležiš, lenoba lena
// navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za   ki nima želje, volje za kako opravilo:   ti si len za hojo, pisanje / knjiž.  on je len pisati ; ekspr.  zelo sem lena, kar se pisanja tiče
// ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti:   sonce me je prevzelo, da sem čisto len / leni maček leži za pečjo / pretegovati lene ude ; leno telo / ekspr.  lena kri
// ki zaradi počasnosti izraža lenost, lenobo:   lena hoja, kretnja / leno pohajkovanje
2. ekspr.  ki se počasi premika:   leni oblaki ; lene megle se vlačijo po dolini ; lena reka
// ki počasi, enolično poteka:   len čas / utapljati se v lenem miru
3. ki ne dojema hitro, ne misli prodorno:   njegov duh je len / leni možgani / leno mišljenje
●  ekspr.  fant, ne bodi len, skoči za tatom  brez obotavljanja, urno
♦  agr.  leno mleko  mleko, ki se težko usiri ; med.  leno črevo  črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej

lenáriti   -im nedov. ( á ȃ )
ne (hoteti) delati:   mi delamo, on pa lenari
// nav. ekspr.  biti nedejaven:   kopalci so polegli po ležalnikih in lenarili ; lenariti v senci

lenárjenje   -a s ( á )
glagolnik od lenariti:   gospodar ni trpel lenarjenja

lénart   -a m ( ẹ̑ )
1. knjiž.  len človek:   ta lenart mi še vode ne prinese
2. nar. gorenjsko  naslonilo za noge (pri mizi):   sede in dene noge na lenart

lénec   -nca m ( ẹ̑ )
nar. lenobnost :   Prijel se ga je lenec. Tako sladko bi bilo ležati in sanjati z odprtimi očmi!  (F. Bevk)
// zastar.  len človek:

leniníst   -a m ( ȋ )
pristaš leninizma:   biti v besedah in ravnanju leninist

leninístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na leninizem:   leninistična načela / marksistično-leninistična teorija o diktaturi proletariata

leninízem   -zma m ( ī )
marksizem, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v razmerah oktobrske revolucije:   proučevati leninizem ; osnove marksizma in leninizma / ideolog marksizma-leninizma

léninski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
tak kot pri Leninu:   leninski slog dela ; te besede niso niti Leninove niti leninske / publ.  leninsko načelo kolektivnega vodstva  Leninovo
// ki je v skladu z leninizmom:   partija leninskega tipa

lenír   -ja m ( í )
1. zastar. ravnilo :   svinčnik in lenir
2. nekdaj  orodje z zelo dolgim ročajem za lovljenje plavajočega lesa, hlodov:   z lenirjem je odšel k narasli Soči

leníti   -ím nedov. , tudi  léni  ( ī í )
knjiž.  delati koga lenega:   soparica človeka leni / utrujenost mu je lenila telo

lenív   -a -o prid. ( ī í )
1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben :   vročina ga je delala lenivega / gledati z lenivimi očmi / leniva hoja
2. ekspr.  ki se počasi premika:   leniva reka
♦   med.  lenivo črevo  črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej

lenívec   -vca m ( ȋ )
1. zool.  sesalec z gosto dlako, ki živi na drevju v južnoameriških pragozdovih, tako da se obeša na veje, Bradypus:   triprsti lenivec
2. len človek:   ne podpirajte lenivcev
3. nar. zahodno lenobnost , lenoba :   na topli peči ga je obšel lenivec
♦  pal.  orjaški lenivec  v pleistocenu izumrli južnoameriški sesalec slonove velikosti

lenívost   -i ž ( í )
stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost :   lenivost ga prevzema / upor zoper duhovno otopelost in moralno lenivost
♦   med.  lenivost črevesja

lenôba   -e ž ( ó )
1. lastnost, značilnost lenega človeka:   njena glavna napaka je lenoba ; boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba ; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba
// lenarjenje :   ves dan je ležal, sedaj pa si odpočiva od lenobe
●   ekspr.  lenobo pasti, prodajati  lenariti ; pog.  komu podpirati lenobo  z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se mu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati ; lenoba je vseh grdob grdoba  najhujša napaka ; lenoba je mati vseh pregreh  iz lenobe izhajajo vse druge napake
// stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost :   prevzemala ga je mehka lenoba / biti moralen ne zavestno, ampak iz lenobe
2. ekspr.  len človek:   ta lenoba ves dan poseda ; njegov sin je lenoba in klatež / kot psovka  vstani, lenoba lena

lenôben   -bna -o prid. ( ó ō )
1. ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti:   postajati zaspan in lenoben ; lenobna kobila / prevzela ga je lenobna omotica
2. nekoliko len:   dobil je neumno in lenobno ženo / lenobna ravnodušnost / pospešiti lenobne korake / široka in lenobna reka / lenobno življenje  nedejavno, brezdelno

lenôbnež   -a m ( ȏ )
ekspr.  lenoben, len človek:

lenôbnost   -i ž ( ó )
stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti:   obšla ga je utrujenost in prijetna lenobnost ; lenobnost in mrtvilo / kljub svoji lenobnosti je priskočil na pomoč  lenobi

lenokŕven   -vna -o prid. ( ŕ r̄ )
knjiž. lenoben , flegmatičen :   lenokrvni in vročekrvni ljudje

lénost   -i ž ( ẹ́ )
stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti:   lotevala se ga je prijetna lenost ; zdramiti se iz lenosti / kljub svoji lenosti je sklenil pomagati  lenobi

lénta   -e ž ( ẹ̑ )
širok trak, ki se nosi poševno čez prsi kot del ali znak visokega odlikovanja:   nositi lento ; minister z lento in odlikovanji / red jugoslovanske zastave z lento  nekdaj  visoko jugoslovansko odlikovanje za zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami

lenticéla   -e ž ( ẹ̑ )
bot.  prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline, prezračevalna odprtina:   prehod zraka skozi lenticele

lénto   prisl. ( ẹ̑ )
glasb., označba za hitrost izvajanja zategnjeno , zateglo :   igrati lento

lenúh   -a m ( ū )
slabš.  len človek:   njegov sin je lenuh ; lenuhov ne bom podpiral / duševni lenuhi / kot psovka  vstani, lenuh
●   za lenuha ni kruha  len človek ne more pričakovati materialnih dobrin

lenúhar   -ja m ( ȗ )
slabš.  len človek:   tu ne potrebujemo lenuharjev / kot psovka  zgani se, lenuhar

lenuháriti   -im nedov. ( á ȃ )
nav. slabš. lenariti :   samo pije in lenuhari / do osmih lenuhari v postelji / kako uro bom malo lenuharil na soncu

lenuhárjenje   -a s ( á )
glagolnik od lenuhariti:   navaditi se lenuharjenja

lenúharski   -a -o prid. ( ȗ )
nav. slabš. len :   to so lenuharski dijaki / lenuharsko življenje / lenuharske roke

lenúhast   -a -o prid. ( ū )
nav. ekspr.  nekoliko len:   ne bo ti dosti koristil, ker je lenuhast

lenúhinja   -e ž ( ū )
slabš.  lena ženska:   bogata lenuhinja

lenúšček   -čka m ( ȗ )
ljubk.  len človek, navadno otrok:   mali lenušček še spi / kot nagovor  pokonci, lenušček

lenúšiti   -im nedov. ( ú ȗ )
zastar. lenariti :   popivati in lenušiti

lenúška   -e ž ( ȗ )
ekspr.  lena ženska:   ona je lenuška / kot nagovor  le pokonci, lenuška

lenúštvo   -a s ( ȗ )
lenoba :   očitati komu lenuštvo

leonínski   -a -o prid. ( ȋ )
lit., v zvezi leoninski verz   verz z notranjo rimo:

lêopard   in  léopard  tudi  leopárd -a m ( ȇ; ẹ̑; ȃ )
velika, panterju podobna, rumenkasta, črno lisasta zver, ki živi v Afriki in Aziji:   krvoločen leopard ; samica leoparda ; lev, tiger in leopard
♦   zool.  morski leopard  velikemu tjulnju podoben morski sesalec z močnimi čeljustmi, ki živi zlasti ob obalah Antarktike, Hydrurga Leptonyx ; zool.  snežni leopard  velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia

lêopardji   in  léopardji  tudi  leopárdji -a -e  ( ȇ; ẹ̑; ȃ )
pridevnik od leopard:   leopardje krzno

lêopardka   in  léopardka  tudi  leopárdka -e ž ( ȇ; ẹ̑; ȃ )
samica leoparda:

lêopardov   in  léopardov  tudi  leopárdov -a -o  ( ȇ; ẹ̑; ȃ )
pridevnik od leopard:   prožni leopardovi koraki

lép 1   -a m ( ẹ̑ )
star. lepilo :   lep je dobro držal ; namazati z lepom ; ujel se je kot mušica na lep

lép 2   -a -o  tudi  -ó prid. , lépši  ( ẹ̑ ẹ́ )
1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti; ant. grd :   lep človek ; lep obraz ; ima lepe noge ; mlada in zelo lepa ženska ; mnogo lepši je od nje ; lepa kot sonce / lepe, čitljive črke ; lepa obleka, slika / lep glas ; lepa hoja / lepa kombinacija barv / bila je lepa v telo, v glavo pa ne  imela je lepo telo ; ekspr.  zelo rada je lepa  rada se lepo oblači, neguje
// nav. ekspr. čist , snažen :   učenci imajo lepe zvezke ; vaš avto je zmeraj lep / ima lepo delo
2. ki kaže, izraža pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu:   lepi nauki ; še lepši zgled mu je dajal oče / lepo ravnanje z ujetniki / ima zelo lepe navade / pravila lepega vedenja
3. s širokim pomenskim obsegom  ki se pojavlja v taki obliki, da vzbuja ugodje:   to je najlepši letni čas / lepi kraji ; lepa pokrajina / poslušala je lepo glasbo ; pripovedovala je lepe pravljice / imeli so lepo vožnjo  prijetno, zanimivo
// ki prinaša veselje, zadovoljstvo:   na vse mu je ostal le lep spomin ; odnesli so najlepše vtise / ekspr.:  to so bili nepozabno lepi dnevi ; najlepše ure svojega življenja je preživel tu / čaka ga lepa prihodnost
4. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom  ki ima zaželene lastnosti zlasti glede na zunanjo podobo v precejšnji meri:   letos ima lep krompir ; lepa moka ; kruh ima lepo skorjo ; spomladi ceste niso lepe / piše lep jezik  pravilen in izrazno bogat / naredil se je lep dan  sončen, jasen ; lepa jesen  sončna, z malo dežja
5. nav. ekspr.  ki po obsegu, količini presega povprečje:   ima kar lepe dohodke ; odšteti je moral lepo doto ; to je lepa plača / lep obisk razstave / ima lepo kmetijo ; lepo posestvo
// z izrazom količine  precej velik, precejšen:   lep del govora je zamudil ; spremil ga je lep kos poti / za to je plačal lepo vsoto / že lepo vrsto let sta skupaj
6. nav. ekspr.  izraža visoko stopnjo pozitivnega:   športniki so dosegli lepe rezultate ; roman je doživel lep uspeh / lepo celjenje rane / pošiljam vam lepe pozdrave / doživel je lepo starost / kot izraz hvaležnosti:  hvala lepa, najlepša hvala za pomoč ; »Izvolite!« »Hvala lepa.«
7. iron., s širokim pomenskim obsegom  izraža
a) negativnost česa:   imaš pa res lepo pisavo / lep zgled ji daje ; v lepo družbo zahajaš ; lepe stvari sem slišal o tebi
b) vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže:   ti si pa lep poštenjak, prijatelj / lepe možnosti so to ; lepo presenečenje si mi pripravil
8. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom  poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže:   živita v lepi harmoniji ; to so lepe perspektive ; imel je lepo priložnost / iron.  ti si mi pa lepa neroda
●  ekspr.  že lep čas ga čakam  precej dolgo ; ekspr.  to so bili lepi časi  lepo je bilo ; lepega dne se je vrnil  nenadoma, nepričakovano ; vznes.  gledal bom lepše dni  doživel bom čas, ko bom srečnejši ; knjiž.  lepi spol  ženske ; za brata nima lepe besede  ni prijazen, dober z njim ; z dobro, lepo besedo pri njem nič ne opraviš  s prijazno izraženo željo, zahtevo ; ekspr.  lepo godljo si nam skuhal  povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju ; iron.  hvala lepa za tako pomoč  če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba ; ekspr.  na lepe oči posoja denar  brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen ; ekspr.  lepa reč, kaj naj storim  izraža zadrego ; ekspr.  ta je pa lepa  česa takega nisem pričakoval ; ekspr.  človek v najlepših letih  od 30. do 50. leta ; preg.  lepa beseda lepo mesto najde  na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
♦  bot.  lepi čeveljc  zaščitena gozdna kukavica, Cypripedium calceolus ; lepi jeglič  prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula ; lepa kislica  rastlina z majhnimi pritličnimi listi in do vrha olistanim socvetjem, Rumex pulcher

lepák   -a m ( á )
večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, pritrjena na javnem prostoru; plakat :   nalepiti, pribiti lepak ; trgati lepake z zidu / gledališki, reklamni lepak ; lepak za koncert / kričeči lepaki vabijo v cirkus ; brati lepak

lépati   -am nedov. ( ẹ̑ )
strojn.  zelo fino, natančno brusiti z valji, ploščami iz mehke kovine ali lesa, navadno z dodatkom brusila v prahu:

lépčkan   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nar. zahodno, ekspr. lep 2 :  kako je lepčkana

lépek 1   -pka m ( ẹ̑ )
biol., kem.  lepljiva beljakovina v žitnem zrnu; gluten :   elastičnost lepka

lépek 2   -pka -o prid. ( ẹ́ )
knjiž. lepljiv :   klej je lepek / lepko ilovnato blato / žaba je ujela muho s svojim lepkim jezikom ; miza je lepka od polite kave
♦   bot.  lepki lan

lêpen 1   -éna m ( é ẹ́ )
star.  (rastlinski) list, zlasti velik:

lepén 2   in  lêpen -éna m ( ẹ̄; é ẹ́ )
bot.  gorska rastlina z dolgopecljatimi velikimi listi in rožnatimi cveti v koških, Adenostyles:   goli lepen

lepenec   gl. lepenjec

lepénje 1   -a s ( ẹ̑ )
star.  (rastlinski) listi, zlasti veliki:   sproti obirati staro lepenje ; zeljno lepenje

lepênje 2   -a s ( é )
glagolnik od lepeti:   lepenje blata na čevljih
♦   fiz.  sila lepenja  sila, s katero deluje podlaga na mirujoče telo in katere smer je vzporedna s stično ravnino

lepénjec   -jca  tudi  lepénec -nca m ( ẹ̄ )
nav. mn., zool.  hrošči, ki sami in njihove ličinke uničujejo liste kulturnih rastlin, Chrysomelidae:   koloradski hrošč spada med lepenjce

lepénka   -e ž ( ẹ́ )
papirni izdelek iz več plasti z enako mešanico vlaken, navadno debelejši od kartona:   prilepiti sliko na lepenko ; tovarna lepenke ; izdelek, škatla iz lepenke / bela, siva lepenka ; strešna lepenka  tanek ploščat izdelek, navadno lepenka, prepojen, premazan z bitumnom ali katranom ; valovita lepenka za embalažo
♦   papir.  kartonažna lepenka  ki se uporablja v knjigoveštvu ; knjigoveška lepenka

lepénkar   -ja m ( ẹ̑ )
delavec v strojni proizvodnji lepenke:

lepénkast   -a -o prid. ( ẹ́ )
ki je iz lepenke:   zvezek v lepenkastem ovitku ; lepenkast podstavek za vrčke ; lepenkaste platnice ; lepenkasta škatla / lepenkaste vžigalice / torbica iz umetnega usnja ima lepenkast videz  kot bi bila iz lepenke

lepèt   -éta m ( ȅ ẹ́ )
glagolnik od lepetati:   lepet peruti / poslušal je njen brezzvezni lepet

lepetáti   -ám  tudi  -éčem nedov. ( á ȃ, ẹ́ )  zastar.
1. frfotati :   ptič lepeta s perutnicami / beli kosmiči so veselo lepetali po zraku / papirnate zastavice lepetajo v vetru in se trgajo iz rok
2. brbljati , blebetati :   otrok je nehal lepetati in je zaspal ; starček sam pri sebi nekaj lepeta / dete lepeta prve besede

lepéti   -ím nedov. , tudi  lépi  ( ẹ́ í )  knjiž., s prislovnim določilom
1. držati se, prijemati se, biti prilepljen:   na čevljih lepi blato ; potni lasje lepijo na čelu ; mokra obleka lepi na telesu / ekspr.  nizke bajte lepijo po strmini  so, se nahajajo ; pren.  na njegovem imenu lepi madež ; zmagoslaven nasmeh mu je lepel na obrazu
●   knjiž., ekspr.  od žeje mi jezik lepi na nebu  zelo sem žejen ; knjiž.  lepel je s pogledom na njej  nepremično jo je gledal
2. v zvezi z na   biti notranje, čustveno navezan:   ti ljudje so lepeli na bogastvu

lepidodéndron   -a m ( ẹ̑ )
pal.  izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron:

lepílec   -lca  [ lepilca in lepiu̯ca ]  m ( ȋ )
kdor se poklicno ukvarja z lepljenjem:   lepilec plakatov
♦   film.  pomočnik montažerja, ki lepi slikovne in zvočne posnetke v enoto

lepílen   -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lepljenje:   snov je obdržala lepilno moč, sposobnost / lepilna ploskev / lepilni stroj ; zlepiti raztrgan list z lepilnim trakom  s trakom, ki je na eni strani prevlečen z lepilom ; lepilne sličice

lepílnica   -e ž ( ȋ )
prostor za lepljenje:   biti v lepilnici
♦  film.  priprava za lepljenje filmskega traku, filmskih posnetkov

lepílo   -a s ( í )
snov, sredstvo za lepljenje:   namazati z lepilom ; lepilo iz škroba ; lepilo za les ; proizvodnja lepil ; steklenička lepila / lepilo dobro drži, popusti / čevljarsko, mizarsko lepilo ; naravna, sintetična lepila ; rastlinsko, živalsko lepilo / sekundno lepilo  tekoče lepilo za hitro in natančno lepljenje manjših površin
// tanka plast, prevleka iz tega:   odluščiti lepilo
♦  filat.  brazdasto lepilo  plast lepila z brazdami na hrbtni strani znamke ; kem.  dekstrinsko, kazeinsko lepilo ; petr.  lepilo  rudninska zrnca, ki vežejo med seboj večja zrna starejših rudnin ; teh.  hladno lepilo  ki lepi brez segrevanja ; toplo lepilo

lépinja   tudi  lepínja -e ž ( ẹ̑; ȋ )
ploščato okroglo pecivo iz kvašenega testa:   žemlje, rogljički in lepinje

lepíti   in  lépiti -im,  tudi  lépiti -im nedov. ( ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑ )
1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo:   lepiti plakate ; lepiti tapete na steno, znamke na kuverte ; lepiti na podlogo
// z uporabo lepila povzročati, da se kaj sprime, zlepljati:   lepiti raztrgane liste v knjigi ; lepiti plasti / lepiti kuverte  zalepljati / lepiti cigareto  s slino zlepljati papirček, v katerega je zavit tobak ; njeno delo je, da lepi škatlice  z lepljenjem izdeluje ; pren.  lepiti življenje iz drobcev
2. imeti lepilno lastnost, moč:   ta klej slabo lepi ; izsušeno lepilo ne lepi več

lepívo   -a s ( í )
snov, ki povzroča lepljivost:   lepivo v lepilu
// star. lepilo :   namazati lepivo na papir

lépljenje   -a s ( ẹ́ )
glagolnik od lepiti:   lepljenje plakatov je tam prepovedano / lepljenje kuvert / izdelovati škatlice z izrezovanjem in lepljenjem / lepljenje mokre obleke na telo

lépljenka   -e ž ( ẹ̄ )
1. um.  slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa; kolaž :   zanimati se za gvaš in lepljenko
// slika v tej tehniki:   slikar razstavlja lepljenke
2. publ.  filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov:   satirična lepljenka / baletna, gledališka lepljenka
♦  rib.  ribiška palica, zlepljena iz trikotnih klanih paličic

lepljív   -a -o prid. ( ī í )
1. ki ima lepilno lastnost, moč:   lepljiv premaz ; lepljiva snov, tekočina ; lepivo ni več lepljivo ; premalo lepljiv ; lepljiv kot smola
// ki ob dotiku s kako stvarjo ostane na njej:   kruh je slabo pečen in ima lepljivo sredico ; lepljivo blato / ekspr.  lepljiva vlaga ; pren., ekspr.  gledati koga z lepljivim pogledom
2. tak, kot bi bil namazan z lepilom:   lepljivi bonboni, sadeži ; ta žival ima lepljiv jezik ; lepljivi listi rastline ; od medu, sadja lepljive dlani / biti lepljiv po prstih
●  ekspr.  zrak je bil vroč in lepljiv  težek za dihanje
♦  agr.  lepljivi pas  z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo ; bot.  lepljiva kadulja  lepljiva rastlina z rumenimi cveti, ki raste na posekah, Salvia glutinosa

lepljívka   -e ž ( ȋ )
vrtn.  zimzelen okrasni grm z dišečimi belimi ali rožnatimi cveti v socvetjih, Pittosporum tobira:

lepljívost   -i ž ( í )
lastnost, značilnost lepljivega:   lepljivost blata, mokre zemlje ; lepljivost kleja / to daje moki lepljivost

lépnica   -e ž ( ẹ̑ )
1. bot.  gorska ali travniška rastlina z raznovrstno razrastjo in cveti različnih barv, Silene:   brezstebelna lepnica ; kimasta lepnica
2. zastar. lepenka :   strešna lepnica

lepo...   prvi del zloženk
nanašajoč se na lep 2 :   lepobeseden, lepoglasen, lepoličen / leposlovec

lepobeséden   -dna -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž.  ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori:   lepobeseden govornik / lepobeseden govor

lepobesédje   -a s ( ẹ̑ )
knjiž.  lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje:   govornik pogosto zaide v lepobesedje

lepobesédnik   -a m ( ẹ̑ )
knjiž.  kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori:   zgovoren lepobesednik

lepobesédnost   -i ž ( ẹ̑ )
knjiž.  lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje:   govorniška lepobesednost

lepóčnica   -e ž ( ọ̑ )
bot., zool.  na rastlinski in živalski način se prehranjujoči enocelični organizem z bičkom; evglena :   zelena lepočnica

lepočúten   -tna -o prid. ( ū )
knjiž.  ki ima čut za lepoto:   izobražen in lepočuten človek / lepočutno doživljanje

lepodúšen   -šna -o prid. ( ū ȗ )
knjiž.  ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta:   biti lepodušen estet

lepodúšniški   -a -o prid. ( ȗ )
knjiž.  ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta:   bil je lepodušniški meščanski izobraženec

lepodúšnost   -i ž ( ū )
knjiž.  harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta:   značilne poteze lepodušnosti

lepoglásen   -sna -o prid. ( ā )
star. blagoglasen :   lepoglasni slovanski jeziki ; lepoglasne rime

lepoglásje   -a s ( ȃ )
star. blagoglasje :   kritik je očital pesniku, da premalo pazi na lepoglasje

lepolás   in  lepolàs -ása -o prid. ( ȃ; ȁ á )
knjiž.  ki ima lepe lase:   lepolasa boginja

lepolíčen   -čna -o prid. ( ī ȋ )
knjiž.  ki ima lep obraz:   lepolična deklica

leponóg   -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
knjiž.  ki ima lepe noge:   leponogo dekle

lepoók   -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
knjiž.  ki ima lepe oči:   lepooko dekle

lepopís   -a m ( ȋ )
nekdaj  učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave:   ocena iz lepopisa

lepopísec   -sca m ( ȋ )
kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami:   v tiskarni je delal kot lepopisec

lepopísen   -sna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lepopisje, lepopis:   lepopisne vaje / lepopisna pisava / lepopisni zvezek

lepopísje   -a s ( ȋ )
1. pisanje z lepimi, čitljivimi črkami; kaligrafija :   vaditi lepopisje
2. nekdaj  učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave:   poučevati lepopisje ; zvezek za lepopisje

lepopísnica   -e ž ( ȋ )
nekdaj  lepopisni zvezek:   razdeliti lepopisnice

leporéčen   -čna -o prid. ( ẹ̑ )
knjiž., ekspr.  ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori:   leporečni frazerji / leporečno govorjenje

leporéčiti   -im nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
knjiž., ekspr.  lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti:   zlaga verze in rad leporeči

leporéčje   -a s ( ẹ̑ )  knjiž.
1. nav. ekspr.  lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje:   neprijetno mu je bilo govornikovo leporečje ; leporečje o demokraciji in pravičnosti / pesnikovo leporečje se ni dotikalo človeških problemov
2. dober, izbrušen stil:   veliki mojster leporečja

leporéčnik   -a m ( ẹ̑ )
knjiž., ekspr.  kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori:   težko poslušam tega leporečnika

leporéčnost   -i ž ( ẹ̑ )
knjiž., ekspr.  lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje:   za svojo leporečnostjo skriva pravo čud / leporečnost njegovih govorov

leposlôvec   -vca m ( ȏ )
pisec leposlovnih del:   priznan leposlovec
// zastar. estet

leposlôven   -vna -o prid. ( ȏ )
nanašajoč se na leposlovje:   zbornik vsebuje tudi leposlovne tekste ; brati leposlovne knjige / leposlovni jezik / leposlovna razpravica

leposlôvje   -a s ( ȏ )
1. umetniška literatura:   domače leposlovje
2. zastar. estetika

lepôta   -e ž ( ó )
1. lastnost, značilnost lepega:
a) njena lepota je že minila ; opevati žensko lepoto ; dekliška lepota ; klasična, vzvišena lepota ; ekspr.  krhka lepota ; lepota oči ; domišljava zaradi svoje lepote
b) lepota pisateljevega stila ; lepota vaj na orodju ; koliko lepote je v tem kipu
c) duševna lepota ; lepota značaja
č) lepota morja ; občudovati lepoto narave, gorskega sveta ; lepota pomladi
// kar je lepo:   zdaj je spoznal, kaj je lepota ; helenistični tip lepote ; zakoni lepote ; imeti čut za lepoto
2. tudi mn.  lepa stvar:   občudovati naravne lepote ; ta načrt bi uničil lepote gorske doline ; ekspr.  katera ženska bo oblečena v to lepoto  lepo obleko / ekspr.  to dekle pa res ni kaka posebna lepota  ni posebno lepa ; star.  zbrale so se lepote z vsega sveta  lepotice ; zastar.  slika ni posebne lepote  ni posebno lepa / star., kot nagovor  kam greš, lepota moja
3. knjiž., v povedni rabi  izraža veliko prijetnost česa:   tako je zdrav in močen, da ga je lepota videti
●  star.  zanemarjeni park mestu ni na lepoto  v okras ; ekspr.  sijala je v vsej svoji lepoti  bila je zelo lepa ; pog., šalj.  deveta lepota  jamica na bradi ; ekspr.  bila je cvet lepote  najlepša, zelo lepa

lepôtec   -tca m ( ó )
zelo lep moški:   biti domišljav lepotec ; ekspr.  kdo je ta lepotec
// ekspr.  kar je zelo lepo:   gamsi, lepotci naših gor / to je lepotec med kaktusi  najlepši

lepôten   -tna -o prid. ( ó )
1. nanašajoč se na lepoto:   lepotne prvine / to je žalilo njegov lepotni čut ; lepotni ideal tistega časa ; bradavice in druge lepotne napake ; izdelek z lepotno napako ; imeti stroga lepotna merila / izvoliti lepotno kraljico  miss ; prirediti lepotno tekmovanje
2. ki je za lepšanje:   lepotna sredstva / lepotni obliž ; lepotna maska za obraz / lepotna kirurgija ; napraviti lepotno operacijo / odpreti lepotni salon  kozmetični salon
3. ki se goji za okras; okrasen :   lepotni grm ; lepotne rastline
●  knjiž.  postaviti se v lepotno pozo  pozo, ki naj izraža lepoto
♦  kozm.  lepotna pika  naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi ; zal.  lepotna izdaja  izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi; luksuzna izdaja

lepotíca   -e ž ( í )
1. zelo lepa ženska:   njegova žena je lepotica ; ekspr.  lepotica ni, je pa privlačna / voliti lepotico Jadrana  miss, lepotno kraljico
// ekspr.  kar je zelo lepo:   kateri vrtnar je vzgojil to lepotico
2. zastar.  lepotilno sredstvo, ličilo:   na obrazu ima precej lepotice

lepotíčen   -čna -o prid. ( ȋ )
1. ki se goji za okras; okrasen :   lepotično drevo ; nasaditi lepotično grmovje
2. knjiž. lepotilen , kozmetičen :   lepotična sredstva
●  knjiž.  lepotične napake  lepotne

lepotíčenje   -a s ( ī )
glagolnik od lepotičiti:   porabiti dosti časa za lepotičenje

lepotíčica   -e ž ( í )
šalj. lepotica :   sosedova lepotičica se bo poročila / kot nagovor  kam greš, lepotičica

lepotíčiti   -im nedov. ( í ȋ )
krasiti, lepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom:   lepotičiti obraz, telo ; sedela je pred ogledalom in se lepotičila ; ženske se rade lepotičijo ; lepotičiti si obraz
// knjiž., ekspr.  krasiti, lepšati sploh:   rad je lepotičil svojo pisavo / lepotičiti govorjenje s tujkami

lepotíčje   -a s ( ȋ )  knjiž.
1. okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit :   biserno lepotičje ; lepotičje iz zlata ; izdatki, skrinjica za lepotičje ; pren.  te lastnosti so lepotičje njene duše
2. okrasni predmeti, okrasje:   obložiti smrečico z lepotičjem ; stekleno lepotičje v vitrini

lepotíčka   -e ž ( í )
šalj. lepotica :   kdo je ta lepotička / po cestah postavajo lepotičke / kot nagovor  pelji me k šefu, lepotička

lepotíja   -e ž ( ȋ )
1. knjiž. lepota :   njena nekdanja lepotija je minila ; kakšna lepotija / lepotija Prešernovih pesmi / rad bi sam videl vse te lepotije ; lepotije podzemeljske jame so nastajale tisočletja
2. star. okras , okrasek :   s stropa visijo trakovi in druge lepotije ; izdelovati lepotije iz slonove kosti / njena mladost je hiši v lepotijo

lepotílen   -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se lepša obraz:   uporabljati lepotilna sredstva / lepotilna krema / lepotilni salon  kozmetični salon

lepotílo   -a s ( í )
sredstvo za lepšanje obraza:   uporabljati lepotila ; v sobi je dišalo po lepotilih ; toaletna mizica z lepotili

lepotína   -e ž ( í )
nav. mn., star.  okrasni predmeti za nošenje na telesu; nakit :   še vedno hrani lepotine pokojne žene

lepotíti   -ím nedov. ( ī í )
knjiž. krasiti , lepšati :   roko ji lepoti zlat prstan ; rože lepotijo polje

lepôtka   -e ž ( ó )
knjiž. lepotica :   lepotka ga je očarala

lepôtnost   -i ž ( ó )
um.  kar (naj) vzbudi vtis lepega:   z resno lepotnostjo modelirani obrazi ; cerkev, zgrajena v novi tehniki in njej ustrezajoči lepotnosti ; lepotnost železobetona / umetnik se je v delu izogibal idealni lepotnosti  lepoti

lepôtnosten   -tna -o  ( ó )
pridevnik od lepotnost:   lepotnostne osnove

lepoúmen   -mna -o prid. ( ú ū )
knjiž.  ki pozna, ljubi lepoto v umetnosti:   izobražen in lepoumen človek / lepoumno govorjenje

lepoúmnik   -a m ( ȗ )
knjiž.  poznavalec, ljubitelj lepega v umetnosti:   on ni ustvarjalec, ampak samo lepoumnik ; lepoumniki romantiki ; lepoumnik in mecen

lepoúmniški   -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na lepoumnike:   biti lepoumniški inteligent / slovensko lepoumniško kulturno izročilo

lepoznánec   -nca m ( ȃ )
zastar. leposlovec :   v časopisu so sodelovali tudi lepoznanci
// estet :   tehnika ga ne zanima, on je predvsem lepoznanec

lepoznánski   -a -o prid. ( ȃ )
zastar. leposloven :   bral je učene pa tudi lepoznanske knjige / izdajati lepoznanski list
// estetski :   jezikovne in lepoznanske pomanjkljivosti spisa

lepoznánstvo   -a s ( ȃ )
zastar. leposlovje :   napredek lepoznanstva / zabavno lepoznanstvo
// estetika :   kar se tiče lepoznanstva, je delo brez napake ; načela lepoznanstva

lépra   -e ž ( ẹ̑ )
knjiž.  kronična nalezljiva bolezen, pri kateri se zlasti v koži obraza naredijo obsežne rane; gobavost :   zboleti za lepro

leprózen   -zna -o prid. ( ọ̑ )
med. gobav :   leprozni bolniki / leprozne spremembe na koži

leprozórij   -a m ( ọ́ )
knjiž.  bolnišnica za gobavce:   osamiti bolnika v leprozoriju

lépšanje   -a s ( ẹ̑ )
glagolnik od lepšati:   lepšanje hiše / lepšanje obraza

lépšati   -am nedov. ( ẹ̑ )
delati kaj (bolj) lepo:   lepšati sobo / lepšati svojo govorico / ljubezen lepša in lajša življenje / ženske se rade lepšajo  lepotičijo

leptop   gl. laptop

leptosomátik   -a m ( á )
antr.  človek ozke telesne gradnje:

lepúšast   -a -o prid. ( ú )
knjiž., ekspr.  nekoliko lep:   njegova lepušasta hči

lepúšen   -šna -o prid. ( ū )
knjiž., ekspr.  nekoliko lep:   lepušna natakarica

lêr   -a m ( ȇ )
pog.  vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tek 1 :  na vsakem križišču, kjer stoji, prestavi v ler
// ekspr.  stanje, ko se kako delo, kaka dejavnost ne opravlja:   spraviti koga iz lera ; po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala dovoljenje za izvajanje zdravstvene dejavnosti ; biti v leru / film se zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti ponekod prestavi v ler

lés 1   -á  stil.  -a m ( ẹ̑ )
1. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov:   pridelek, prirastek lesa / les gori, se napne, vpija vlago ; les poka, strohni, se suši ; impregnirati les ; sekati, skobljati, žagati les ; škodljivci uničujejo les ; uporabljati les za izdelavo orodja ; vrezati črke v les ; črviv, preperel, suh, trhel, žilav les ; les je grčav, mehek, trd ; kos lesa ; lastnosti, struktura lesa ; obdelava, predelava lesa ; vrste lesa ; kip je iz lesa ; palice iz različnega lesa  iz različnih vrst lesa ; grče, razpoke v lesu ; ne stoj, kakor bi bil iz lesa / bukov, hrastov, lipov, smrekov les / les pod linolejem ne more dihati  ne pride v stik z zrakom ; rezbariti v lesu  iz lesa / mn.:  eksotični lesovi  vrste eksotičnega lesa ; lesovi svetle barve
2. kosi iz te snovi, navadno za določeno uporabo:   izvažati les ; spravljati les iz gozda ; spuščati les po drči ; delavci zlagajo les ; kubični meter lesa ; skladovnice lesa na žagi ; trgovina z lesom / gradbeni les  za gradnje ali za pomožne konstrukcije ; stavbni les  za lesene konstrukcije v stavbi ; tesani, žagani les ; les za kurjavo
3. gozdna drevesa, gozdno drevje:   posekati les in ga pripraviti za žago ; pridelovanje drobnega lesa ; sečnja lesa / tak les raste povsod  tako drevo, tak grm ; goji topolov les  topolovo drevje
4. nav. mn., knjiž. gozd :   les šumi ; veter je bučal skozi lesove ; iti po drva v les ; mračni lesi / les zarašča pašnike
●  um. žarg.  umetnik tokrat razstavlja samo les  umetniške izdelke iz lesa ; on je iz drugačnega lesa kot jaz  (po naravi) drugačen ; pog., ekspr.  biti (malo) čez les  čudaški, neumen ; vznes.  Kristus visi razpet na lesu  v krščanskem okolju  na križu ; gostinska soba je vsa v lesu  stene so obložene z lesenimi deskami, ploščami ; dati na ogenj nekaj blagoslovljenega lesa  v krščanskem okolju  vejic iz snopa šibja in zelenja za cvetno nedeljo ; nar.  gadov les  grm s celorobimi listi in črnimi plodovi; krhlika ; nar.  kačji les  grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita ; nar.  pasji  ali  volčji les  grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje ; star.  popotni les  popotna palica
♦  agr.  rastni, rodni les ; bot.  božji les  zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium ; dišeči les  prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus ; gozd.  črni les  les iglastega drevja ; okrogli les  ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene ; pozni les  gostejša plast lesa v letnici ; prodati stoječi les  ali  les na panju  gozdna drevesa, ki še niso posekana ; kem.  suha destilacija lesa ; les.  les dela  se krči in širi zaradi sušenja ali vpijanja vlage ; jamski les  okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih ; mehki, trdi les ; tehnični les  ves les razen drv ; pohištvo iz upognjenega lesa  omehčanega s parjenjem ali kuhanjem, da se lahko krivi ; vezani les  vezane in panelne plošče ; papir.  brusiti les  z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino ; teh.  celulozni les  za pridobivanje celuloze

lês 2   prisl. ( é )
1. nar. sem , semle :   ne more priti les / kot poziv  les pojdi
2. v medmetni rabi, kot klic govedu  na levo!:   sivka, les / les (k) sebi

lésa   -e ž ( ẹ́ )
1. preprosta vrata iz lat, zlasti v plotu, ograji:   stara lesa škriplje ; odpreti, odriniti leso ; zapri leso za seboj, da ne bodo krave ušle / iti skozi leso
2. priprava za sušenje sadja, zrnja, navadno pletena:   potegniti leso iz sušilnice ; razgrniti hruške na leso ; polne lese bučnic, krhljev / sušilna lesa
3. plot, ograja, navadno spletena iz šibja, protja:   napraviti okrog staje leso ; ograditi pašnik z leso
♦   agr.  zasenčiti posevek v drevesnici z leso  s steno, spleteno iz šibja, protja

lésar   -ja m ( ẹ̑ )
1. knjiž.  kdor je zaposlen v lesni gospodarski dejavnosti:   gozdarji in lesarji
2. zool.  hrošč, katerega ličinka uničuje les listavcev ali iglavcev, Xyloterus:

lésarski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lesarje ali lesarstvo:   gozdarska, lesarska in lovska zbirka / lesarski delovodja

lésarstvo   -a s ( ẹ̑ )
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabavo, obdelavo, predelavo lesa:   vprašanje gozdarstva in lesarstva

lésen 1   -sna -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na les 1 :
a) lesni izdelki ; kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom ; lesno oglje
b) lesni kombinat ; lesna industrija, obrt, trgovina ; lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci ; lesni tehnik / lesni črv ; lesni vijaki ; lesna goba  goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesu
c) lesni prirastek / lesno vlakno
č) prevzela ga je lesna tišina
♦  agr.  lesni brst  brst, iz katerega se razvije mladika ; bot.  lesna rastlina  rastlina, ki ima olesenelo steblo ; farm.  lesni špirit  metanol, metilalkohol ; gozd.  posekati 100 m 3 lesne gmote  količine lesa ; lesna trohnoba  glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva ; grad.  lesni beton  beton z dodatkom žagovine ; lesni cement  cementna malta z dodatkom žagovine ; kem.  lesni katran  katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa ; lesni plin  generatorski plin iz lesa za pogon motorjev ; les.  lesna moka  zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina ; lesna volna  grobi volni podoben lesni proizvod ; papir.  lesni papir ; teh.  lesna celuloza

lesén 2   -a -o prid. ( ẹ̑ )
1. ki je iz lesa:   lesen drog, klin, vijak ; na grobu stoji lesen križ ; lesen okvir ; lesena embalaža ; lesene grablje, vile ; izdelovati lesene igrače ; lesene stopnice ; lesena škatla ; jesti z leseno žlico ; ograja je lesena ; stal je pred njim kot lesen / lesen pod, strop ; lesena gradnja, konstrukcija ; invalid z leseno nogo / lesen konj ; lesena roba
♦   les.  lesena blazina  podloga iz trdega lesa
2. ki vsebuje trda celulozna vlakna; lesnat 2 :  lesena koleraba, repa ; redkvica je stara in lesena
3. ekspr. negiben , tog :   prsti so od mraza leseni ; noge imam čisto lesene / končno se je na njegovem lesenem obrazu pokazal smehljaj / lesen smeh
// neroden 2 , okoren :   v družbi je zelo lesen ; ne bodi tako lesen / hoditi z lesenimi koraki / kot psovka  zgani se, klada lesena

lesénast   -a -o prid. ( ẹ̑ )
podoben lesu:   lesenasta vlakna rastline

lesenéti   -ím nedov. ( ẹ́ í )
1. spreminjati se v les:   stebla lesenijo
2. ekspr.  postajati negiben, tog:   čutil je, da mu noge lesenijo

lesenína   -e ž ( í )
les.  izdelki iz lesa:   trgovati z lesenino

lesenjáča   -e ž ( á )
knjiž.  lesena hiša, baraka:   postaviti lesenjačo ; v lesenjači je bila urejena točilnica ; lesenjača iz hrastovine
// ekspr.  lesen predmet, izdelek sploh:   invalid z okorno lesenjačo / to staro lesenjačo še vedno uporabljajo v obalnem prometu  barko

lesenják   -a m ( á )
ekspr.  lesen predmet, izdelek, ki predstavlja človeka, žival:   stric mu je izrezljal konjička in ta lesenjak je bil njegova najljubša igrača

lesénost   -i ž ( ẹ̑ )
ekspr. negibnost , togost :   lesenost njene roke / lesenost birokratov
// nerodnost , okornost :   ni ji ugajal zaradi svoje oglatosti in lesenosti / lesenost gibov

lésica   -e ž ( ẹ́ )
manjšalnica od lesa:   zapreti lesico / lese in lesice s sadjem

lèsk   léska  in  lêska  in  lésk -a m ( ȅ ẹ̄, ē; ẹ̑ )
1. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe:   dati, vrniti parketu lesk ; pohištvo je izgubilo lesk ; odvzeti tkanini lesk ; moten lesk ; lesk mineralov / kovinski, svileni lesk ; lesk las, oči ; lesk orožja / oči se svetijo v vlažnem lesku ; lesk v očeh  odbijanje svetlobe ; pren., ekspr.  lesk njegove hrabrosti še ni potemnel
♦   les., tekst.  medli, visoki lesk
2. ekspr. razkošje , sijaj :   omamil jih je z zunanjim leskom ; lesk palač ; lesk in blesk

léska   -e ž ( ẹ́ )
grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami:   po gmajni rastejo leske ; upogibal je lesko, da bi dosegel lešnike ; urezati si v leski palico  v leskovem grmu / leska se praši  pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah / pog.  obroči iz leske  leskovega lesa
♦   agr.  debeloplodna leska ; vrtn.  rdeča leska  okrasni grm z rdečimi listi, Corylus avellana atropurpurea ; turška leska  okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna

lêskaj   prisl. ( é )
nar. dolenjsko sem , semle :   pridi malo leskaj

leskèč   -éča -e prid. ( ȅ ẹ́ )
zastar.  bleščeč, lesketajoč se:   leskeči zlatniki ; leskeče oči / vlakna so leskeča in gladka

leskèt   -éta m ( ȅ ẹ́ )
knjiž. lesk , lesketanje :   rahel lesket je ležal na mirni gladini ; lesket mečev / lesket v očeh / lesket sonca

lesketánje   -a s ( ȃ )
glagolnik od lesketati se:   lesketanje morja ; lesketanje oči / lesketanje zvezd

lesketáti se   -ám se  in  -éčem se  stil.  lesketáti -ám  in  -éčem nedov. ( á ȃ, ẹ́ )
1. odbijati iskrečo se svetlobo:   biser se lesketa ; morska gladina, rosa se lesketa ; meči so se lesketali ; oči se mu lesketajo od prijetnega vznemirjenja ; okna se lesketajo v soncu ; kapljice na veji so se lesketale kot biseri ; vino se lesketa kot zlato / na prsih se mu lesketajo medalje ; solze se ji lesketajo v očeh
// odbijati svetlobo sploh:   mokra cesta se lesketa v luči svetilk ; njeni črni lasje so se lesketali ; motno se lesketati / na mladiki se lesketajo rjavi smolnati popki
2. svetiti , sijati :   lučke se lesketajo ; zvezde se lesketajo bolj kot prej / zvezde se lesketajo z neba, skozi drevje / v grmovju se lesketajo kresnice ; ekspr.  v otrokovih očeh se lesketa nedolžnost  je zaznavna, vidna
3. ekspr.  belo odsevati:   hiša se je lesketala v mesečini ; dekletova bela polt se je lesketala v mraku / prod ob reki se belo lesketa
●  ekspr.  kupola se lesketa od zlata  je pozlačena, zlata ; ekspr.  v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov  v dvorani je bilo zelo veliko zlata in biserov ; ekspr.  mesečina, sončni žarki se lesketajo na gladini  se iskreč odbijajo od nje ; ekspr.  biser se je lesketal pri biseru  bilo je zelo veliko biserov ; ekspr.  sneg se lesketa, da jemlje vid  zelo se lesketa

lesketàv   -áva -o prid. ( ȁ á )
knjiž.  bleščeč, lesketajoč se:   lesketava gladina ; lesketave oči / dvorane z lesketavim pohištvom / lesketava domislica ; lesketavo obilje metafor

leskôten   -tna -o prid. ( ó )
knjiž.  bleščeč, lesketajoč se:   leskotni ščiti in meči / lanena vlakna so leskotna

léskov   -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na lesko:   leskov les ; leskove veje / odrezati leskovo palico, šibo / leskov nasad / leskove mačice
●   ekspr.  namazati otroka z leskovo mastjo, leskovim oljem  natepsti z leskovo palico, šibo; natepsti sploh

leskováča   -e ž ( á )
star.  leskova palica, šiba:   urezati si leskovačo

leskovína   in  léskovina -e ž ( í; ẹ́ )
1. leskov les:   izdelek iz leskovine
2. leskovo grmovje:   leskovina je že zelena ; leskovina na gmajni / vojaki so pokrili topove z leskovino  leskovimi vejami

léskovje   -a s ( ẹ́ )
leskovo grmovje:   gmajna z leskovjem

léskovka   -e ž ( ẹ́ )
leskova palica, šiba:   urezati si leskovko ; udariti vola z leskovko
●   ekspr.  kadar je nagajal, je pela leskovka  je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh ; ekspr.  misli, da smo otroci, ki jih lahko ukrotiš z leskovko  s tem, da jih natepeš; s silo, pritiskom

lésnat 1   -a -o prid. ( ẹ̑ )
1. bot.  ki ima olesenelo steblo:   lesnate in zelnate rastline
2. star. gozdnat :   lesnati vrhovi hribov

lesnàt 2   -áta -o  in  lésnat -a -o prid. ( ȁ ā; ẹ̑ )
ki vsebuje trda celulozna vlakna:   odstraniti zelenjavi lesnate dele ; redkvice so stare in lesnate

lesníčnik   -a m ( ȋ )
nar. lesnika :   jesti sladke koreninice in lesničnike

lésnik   -a m ( ẹ̑ )
mitol.  škrat, ki prebiva na drevju:

lesníka   -e ž ( í )
samorasla, necepljena jablana ali njen sad:   posekati lesniko ; drobne, trpke lesnike ; krivenčasta lesnika na gmajni
// slabš.  slabo, drobno jabolko sploh:   kdo bo jedel te lesnike
●   ekspr.  ugrizniti v lesniko  lotiti se česa neprijetnega, neugodnega

lesníkovec   -vca m ( í )
mošt iz lesnik:   ponudil jim je črnega kruha in trpkega lesnikovca

lesnína   -e ž ( ī )
1. lesna snov, les:   ličinke uničujejo lesnino
2. izdelki iz lesa:   trgovina z lesnino

lesnjáča   -e ž ( á )
nar. lesnika

lésno...   prvi del zloženk  ( ẹ̄ )
nanašajoč se na lésen:   lesnoindustrijski, lesnoobdelovalen

lésnoindustríjski   -a -o prid. ( ẹ̄-ȋ )
nanašajoč se na lesno industrijo:   lesnoindustrijski kombinat ; lesnoindustrijsko podjetje / lesnoindustrijski tehnik išče službo

lésnopredeloválen   -lna -o prid. ( ẹ̄-ȃ )
nanašajoč se na predelovanje lesa:   lesnopredelovalna industrija / nekaj učencev se je odločilo za lesnopredelovalno stroko

leso...   ali  léso...  prvi del zloženk  ( ẹ̑ )
nanašajoč se na les 1 :   lesorez, lesostrugar, lesovrt

lesomérec   -rca m ( ẹ̑ )
les.  delavec, ki meri les:

lesonít   -a m ( ȋ )
plošča, narejena pod pritiskom iz lesnih vlaken in fenolnih smol, lepil,  les.  vlaknena plošča:   obložiti steno z lesonitom ; polaganje lesonita ; vratca iz lesonita

lesoníten   -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lesonit:   lesonitna tla / lesonitne plošče  vlaknene plošče

lesoréz   -a m ( ẹ̑ ẹ̄ )
um.  grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo:   na razstavi bo grafik praktično demonstriral lesorez
// odtis v tej tehniki:   razstava lesorezov

lesorézec   -zca m ( ẹ̑ )
1. kdor dela lesoreze:   lesorezec ekspresionistične smeri
2. knjiž. rezbar :   kipec je delo neznanega lesorezca

lesorézen   -zna -o prid. ( ẹ̄ ẹ̑ )
nanašajoč se na lesorez:   lesorezni postopek ; lesorezno orodje / lesorezne knjižne ilustracije ; stare bakrorezne in lesorezne plošče za tiskanje jasličnih figuric

lésostrugár   -ja m ( ẹ̑-á )
delavec, ki struži les:   podjetje sprejme kvalificiranega lesostrugarja

lesovína   -e ž ( í )
1. papir.  lesna vlakna, pridobljena iz lesa z brušenjem:   uporabljati lesovino za izdelavo kartona ; tovarna lesovine ; les za lesovino / bela lesovina  iz lesa, ki ni bil prej obdelan s paro ali kemikalijami
2. lesna snov, les:   trhla lesovina v vratih se je zdrobila

lesovínski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lesovino:   lesovinska masa
♦   les.  lesovinska plošča  plošča, narejena pod pritiskom iz lesnih vlaken in fenolnih smol, lepil; vlaknena plošča

lesôvje   -a s ( ȏ )
1. star. gozd :   za hišo se širi lesovje ; temno lesovje / krčiti lesovje ; ta predel je porasel s slabim lesovjem
2. večji kosi lesa, zlasti v gradbenih konstrukcijah:   od hiše je ostal le zid in ožgano lesovje ; tesarji vežejo lesovje za ostrešje ; oporno lesovje / narasla reka nosi s seboj lesovje

lesovŕt   -a m ( ȓ )
zool.  hrošč, katerega ličinka uničuje les listavcev, Xyleborus dispar:

lèst   -í  [ ləst ]  ž ( ə̏ ȋ )
zastar. prevara , zvijača , zvijačnost :   dobiti kaj ne s silo, ampak z lestjo ; pridobiti si naklonjenost z lestmi / v njegovem ravnanju ni lesti in zlobe / za dosego cilja je uporabila vse svoje lesti in čare

lesténčen   -čna -o  ( ẹ̄ )
pridevnik od lestenec:   lestenčna kljuka

lesténec   -nca m ( ẹ́ )
okrasna priprava z več lučmi, navadno viseča s stropa:   kristalni, razkošen lestenec ; lestenec z desetimi svečami, žarnicami / dvorano je razsvetljeval starinski lestenec

léstev   -tve  tudi  léstva -e ž ( ẹ̄ )
priprava s prečnimi klini ali deščicami za vzpenjanje ali sestopanje:   prisloniti lestev na zid ; iti, plezati po lestvi ; kovinska lestev ; stopiti na prvi klin lestve / dvokraka, enokraka lestev ; gasilske lestve ; mornarska lestev  vrvna lestev z lesenimi klini, zlasti za reševanje oseb s krova v rešilni čoln ; požarna lestev  pritrjena na zidu za zasilno reševanje ; vrvna lestev ; pren., ekspr.  vzpenjati se po družbeni lestvi
●   ekspr.  držati komu lestev  pomagati mu, da kaj (slabega) opravi
// tej podobna priprava na strani voza:   pritrditi lestve na ročice ; stopal je ob vozu in se držal za lestev

lésti   lézem nedov. ( ẹ́ ẹ̑ )
1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom:   kača, polž leze ; gosenica leze po listu ; po poti lezejo deževniki ; pren., ekspr.  temen oblak leze čez sonce
// premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage:   mravlja leze ; čebele lezejo po satu ; muha leze po šipi / tiger leze proti svoji žrtvi  se plazi
// navadno s prislovnim določilom  premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami:   lesti izpod postelje, s skale ; lesti skozi okno ; previdno je lezel v vodo / gledati otroka, kako hitro leze / lesti čez ograjo, na drevo  plezati
2. ekspr., navadno s prislovnim določilom  počasi, navadno tudi s težavo premikati se:   veslali so proti toku, zato je čoln samo lezel ; vlak leze po strmini / prihuljene postave so lezle iz teme ; bolnik leze od postelje k mizi ; skupina planincev leze proti vrhu ; upognjen pod težkim bremenom leze navkreber / ko je začutil nevarnost, je njegova roka previdno lezla proti orožju / kazalec leze proti dvanajsti ; sonce leze višje in višje ; pren.  njegov pogled je lezel po obrazih prisotnih
// počasi teči, polzeti:   znojne kaplje mu lezejo po čelu ; solza leze po licu / reka leze po ravnini
3. ekspr. hoditi , iti :   kadar je mogel, je lezel v mesto ; kaj pa lezeš tja, če si bolan ; lezeš kot polž  zelo počasi / lesti po vseh štirih
4. nav. ekspr., s prislovnim določilom  prodirati, riniti iz česa ali v kaj:   žebelj leze iz deske ; kol pod težkimi udarci počasi leze v tla / prva travica že leze iz zemlje
// počasi v majhni količini, stopnji prihajati:   iz vseh razpok je lezla voda / ekspr.  jutranja svetloba leze skozi nizka okna / mraz leze v sobo, v telo
5. navadno s prislovnim določilom  počasi se premikati s prvotnega, navadnega mesta:   naramnica ji leze z rame ; nahrbtnik mu leze na stran ; hlače lezejo dol / ne maram nositi te rute, ker leze
6. s prislovnim določilom  večati območje svojega delovanja, vplivanja:   mraz mu leze po hrbtu ; prijetna toplota leze po telesu ; utrujenost leze po žilah ; bolečina v nogi leze višje in višje
// rastoč pokrivati vedno večjo površino:   slak leze čez plot ; bršljan leze po razvalinah
7. ekspr., navadno v zvezi z v   počasi se bližati čemu (slabemu):   poletje že leze v jesen ; mož že leze proti sedemdesetemu letu / ali ne vidiš, da lezeš v nesrečo / lesti v dolgove ; bolj in bolj so lezli v revščino
8. ekspr.  počasi minevati:   ure lezejo ; čas leze po polževo
●  ekspr.  prišlo je vse, kar leze in gre  veliko ljudi ; ekspr.  od presenečenja so mu oči lezle iz jamic  gledal je z vedno bolj izbuljenimi očmi ; ekspr.  gledali so, kako na obzorju vedno bolj leze iz morja gorata obala  so najprej vidni vrhovi obale, nato pa vsa ; ekspr.  sonce leze izza hriba  vzhaja , za hrib  zahaja ; ekspr.  zelenje že leze proti vrhu hriba  tudi drevje, ki raste bolj blizu vrha, že zeleni ; ekspr.  hiša že leze na kup  se podira, razpada ; ekspr.  tak je, da pred težavami leze na kup  postaja malodušen ; ekspr.  molčal je in kar lezel na kup, vase  iz zadrege, žalosti, ponižnosti se je držal sključeno ; ekspr.  spanec mu leze na oči  postaja zaspan ; ekspr.  glava mu že leze na prsi  zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati vzravnano ; šalj.  pijača mu že leze v glavo  opijanja se, postaja pijan ; oče že leze v dve gubé  dobiva sključeno držo ; ekspr.  cesta se vijuga po dolini in leze v hrib  se vzpenja ; ekspr.  strah mu leze v kosti  začenja se bati ; šalj.  to vino je tako, da leze v lase  je močno ; ekspr.  mož leze v leta  počasi se stara ; pog., ekspr.  lesti komu v zadnjico, nekam,  vulg.  v rit  izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost ; pog.  učenec komaj leze  težko izdeluje v šoli ; pog.  blago leze narazen  postaja vedno tanjše, se na več mestih trga ; ekspr.  lica mu lezejo narazen od zadovoljstva  poteze obraza kažejo, da je zadovoljen ; ekspr.  posestvo, premoženje leze narazen  se manjša, propada ; pog.  oči mu že lezejo skupaj  postaja zelo zaspan ; pog.  lesti vkup od lakote  biti zelo lačen; postajati slaboten, brez moči od lakote

lestva   gl. lestev

léstven   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lestev:   lestveni klini / knjiž.  pripeljati seno z lestvenim vozom  z lojtrskim vozom, lojtrnikom
♦   grad.  lestvene stopnice  preproste strme stopnice, podobne lestvi

léstvenica   -e ž ( ẹ̑ )
1. drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice; lestvenik :   ena lestvenica se je zlomila ; uporabiti smreko za lestvenico
2. nav. mn., knjiž.  lojtrski voz, lojtrnik:   zapeljati lestvenice pod kozolec ; lestvenice so polne snopov

léstvenik   -a m ( ẹ̑ )
1. drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice:   lestev se je gugala, ker je stala na tleh samo z enim lestvenikom
2. knjiž.  lojtrski voz, lojtrnik:   potegniti lestvenik izpod kozolca ; drdrajoči lestveniki

léstvica   -e ž ( ẹ̄ )
1. manjšalnica od lestev:   prisloniti lestvico ; stati na lestvici ; plezati po lestvici / vrvna lestvica ; pren., ekspr.  vzpenjati se po socialni lestvici ; stal je na najnižjem klinu družbene lestvice
2. lestvi podobna priprava na strani voza; lojtrnica :   stopal je ob vozu in se držal za lestvico
3. znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in izhodiščno točko:   lestvica na termometru ; črtice lestvice so rdeče / Celzijeva lestvica  za merjenje temperature z ničlo pri ledišču in s 100° pri vrelišču vode / merilna lestvica
4. navadno s prilastkom  razvrstitev, vrsta posameznih enot kake skupine po stopnjah, zaporedju:   proizvodnja tovarne obsega vso lestvico od najmanjših do največjih izdelkov ; sestaviti lestvico najboljših košarkarjev ; razporejati rezultate v lestvice / davčna, tarifna lestvica ; plačilna lestvica ; vrednostna lestvica ; zgornja meja starostne lestvice ; publ.  rang lestvica / lestvica republiške lige je nespremenjena / top lestvica  razvrstitev v določenem časovnem obdobju najbolj priljubljenih, popularnih skladb
5. ekspr., z rodilnikom  množina različnih stvari iste vrste:   lestvica čustev ; bogata lestvica izraznih možnosti
●  knjiž.  narediti komu živo lestvico  nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne ; publ.  ta država je v pridelovanju riža na vrhu svetovne lestvice  na prvem mestu; na enem izmed prvih mest
♦  alp.  težavnostna lestvica plezalnih tur ; fiz.  lestvica  dogovorjena enota in izhodiščna točka za merjenje kake količine ; Fahrenheitova lestvica  za merjenje temperature z 32° pri ledišču in 212° pri vrelišču vode ; Kelvinova  ali  absolutna lestvica  za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja ; geol.  Mercallijeva lestvica  razvrstitev jakosti potresa na dvanajst stopenj glede na posledice na zemeljski površini ; glasb.  lestvica  določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov ; celotonska lestvica  ki ima v obsegu oktave samo cele tone ; diatonična lestvica  ki ima v obsegu oktave cele tone in poltone ; durova, molova lestvica ; kromatična lestvica  ki ima v obsegu oktave samo poltone ; meteor.  Beaufortova lestvica  razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča ; min.  Mohsova trdotna lestvica  razvrstitev, vrsta določenih mineralov, po kateri se določa stopnja trdote ; šport.  jakostna lestvica  razvrstitev posameznikov, klubov v kaki športni disciplini glede na dosežene rezultate

léstvičast   -a -o prid. ( ẹ̄ )
podoben lestvici:   stol z lestvičastim naslonjalom

léstvičen   -čna -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na lestvico:   lestvični klini / knjiž.  lestvični voz  lojtrski voz, lojtrnik / lestvični toni

lestvína   -e ž ( í )
drog lestve, v katerem so pritrjeni klini, deščice:   sedel je na lestvi in se držal za lestvine
♦   šport.  bradeljnica

léš   -a m ( ẹ̑ )
pogašeni delci premoga; ugasek :   odvažati leš ; posuti atletsko stezo z lešem

léščarka   -e ž ( ẹ̑ )
zool.  rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom; gozdni jereb :   loviti leščarke

leščáti se   -ím se nedov. , lêšči se  in  léšči se; lêščal se  in  léščal se  ( á í )
zastar.  bleščati se, lesketati se:   oko se lešči / v očeh se ji leščijo solze

léščerba   -e ž ( ẹ̄ )
nekdaj  preprosta svetilka na loj, olje:   leščerba brli ; nad mizo visi leščerba ; šel je v hlev in si svetil z leščerbo ; ugasnil je kot leščerba, ki ji poide olje
// ekspr.  luč, ki slabo, medlo sveti:   zamenjaj žarnico, pri tej leščerbi se ne da brati

léščev   -a -o prid. ( ẹ́ )
nar. dolenjsko leskov :   leščeva palica

léščevje   -a s ( ẹ́ )
leskovo grmovje:   tam raste samo leščevje ; sekati leščevje ob poti ; pašnik z leščevjem in brinjem / iti v leščevje lešnike nabirat / steza drži po leščevju  po svetu, poraslem z leskami

léščevka   -e ž ( ẹ́ )
star.  leskova palica, šiba:   odrezati leščevko

leščílnik   -a m ( ȋ )
knjiž. loščilnik :   kombinacija sesalnika in leščilnika

léščiti   -im nedov. ( ẹ̄ )
knjiž. loščiti , svetliti :   leščiti parket, usnje

leščúr   -ja m ( ú )
zool.  morska školjka z veliko klinasto, hrapavo lupino, Pinna nobilis:   naravna rastišča leščurjev

léšnik   -a m ( ẹ́ )
sad leske:   lešniki so že zreli ; jesti lešnike ; luščiti, nabirati, treti, zmleti lešnike ; kakor lešniki debele solze / dodati omaki za lešnik masla / lešniki so dobro obrodili  leska
●   ekspr.  to ni vredno piškavega lešnika  zelo malo, nič ; preg.  s hudičem ni dobro lešnikov brati  s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦   bot.  ameriški lešnik  nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji, Arachis hypogaea

léšnikar   -ja m ( ẹ́ )  zool.
1. ptica z močnim kljunom in kratkim repom, ki se hrani predvsem z gozdnimi sadeži; krekovt :   krek, krek, hrešči lešnikar
2. hrošč, katerega ličinka uničuje lešnike, Balaninus nucum:

léšnikarica   -e ž ( ẹ́ )
nar.  ptica z močnim kljunom in kratkim repom, ki se hrani predvsem z gozdnimi sadeži; krekovt

léšnikast   -a -o prid. ( ẹ́ )
po barvi podoben lešniku:   lešnikaste oči

léšnikov   -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na lešnik:   lešnikove lupine ; lešnikova jedrca / lešnikov nadev, sladoled ; lešnikova čokolada, potica ; zavitek lešnikovih napolitank / obleka lešnikove barve

lèt   léta m ( ȅ ẹ̄ )
1. glagolnik od leteti ali letati:   let je naravno gibanje ptičev ; opazovati ptice med letom ; ptičji let ; lahkoten let metuljev ; let sove je tih / let bombnikov ; letalo z nenavadno hitrim letom / let puščice ; dolžina leta granate / v letu   ptica je v letu lovila mušice ; ustreliti ptico v letu ; divje gosi v letu / z oslabljenim pomenom  spustiti se v neslišnem letu na tla
●   let. žarg.  spuščati se v mrtvem letu  v brezmotornem letu
2. krajevno, časovno omejeno letenje; polet :   odpovedati let
♦  aer.  brezmotorni let  z izključenim motorjem ali z odvzetim plinom ; drsni let  spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom ; letalo leti v nizkem letu ; navt.  let  pot, ki jo napravi jadrnica med dvema obratoma pri križarjenju ; šport.  let  del skoka, ko se telo giblje po zraku

letáj   -a m ( ȃ )
star. polet , let :   preleteti v enem letaju

leták   -a m ( á )
list papirja z obvestilom, vabilom, reklamo, ki se deli v javnosti:   letalo meče nad mestom letake ; širiti politične brošure in letake ; trositi letake po ulici ; propagandni letak

letálce   -a s ( ā )
nav. ekspr.  manjšalnica od letalo:   tako letalce ima majhen razpon kril / papirnato letalce

letálec   -lca  [ tudi letau̯ca ]  m ( ȃ )
1. kdor je usposobljen za ravnanje z letalom:   postati letalec / jadralni, motorni letalec ; športni letalec ; vojni letalci
// aeronavt :   letalci v zrakoplovu
2. navadno s prilastkom  žival, ki leta:   ta ptič je dober letalec ; netopir in drugi nočni letalci

letálen 1   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na letanje:   letalna sposobnost ptičev / sanjal je, kako bi konstruiral letalni stroj
♦   zool.  letalne mišice  mišice, ki ptici pri letanju gibljejo peruti ; letalna mrena  ali  letalna koža  mrena, koža ob trupu živali, ki ji omogoča letanje ; letalna krila hroščev ; letalna peresa  najmočnejša, največja peresa v perutih ptice

letálen 2   -lna -o prid. ( ȃ )
med. smrten , smrtonosen :   letalni izid bolezni / letalna doza strupa
♦   biol.  letalni gen  gen, ki povzroči smrt organizma, še preden je ta zrel za razmnoževanje, smrtni gen

letalíšče   -a s ( í )
prostor za vzletanje in pristajanje letal:   graditi letališče ; letalo se spušča nad letališče ; na letališču je visokega gosta pozdravil predsednik vlade / civilno, matično, vojaško letališče / letališče na Brniku

letalíščen   -čna -o  ( ȋ )
pridevnik od letališče:   množica na letališčni terasi ; letališčna uprava ; letališčno poslopje

letalíščnik   -a m ( ȋ )
publ.  kdor je zaposlen pri letalskem podjetju, zlasti na letališču:   stavka rimskih letališčnikov

letalíški   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na letališče:   letališke naprave ; letališka signalizacija ; letališko poslopje / letališke storitve

letálka   -e  [ tudi letau̯ka ]  ž ( ȃ )
1. ženska, ki je usposobljena za ravnanje z letalom:   nov rekord mlade letalke / jadralna letalka
2. navadno s prilastkom  žival ženskega spola, ki leta:   lastovka je dobra letalka

letálnica   -e ž ( ȃ )
publ.  velika (smučarska) skakalnica:   nova letalnica je zanesljiva / planiška letalnica

letálnik   -a m ( ȃ )
zračno vozilo:   ideja oskrbe letalnikov z gorivom v zraku sega v pionirske čase motornega letenja ; izbrati letalnik iz hangarja ; brezpilotni, jadralni letalnik

letálnost   -i ž ( ȃ )
med.  število, ki pove, koliko ljudi umre od sto obolelih za isto boleznijo; smrtnost , umrljivost :   letalnost pri tej bolezni je velika / 30-odstotna letalnost

letálo   -a s ( á )
motorno zračno vozilo, težje od zraka:   letalo se dviga, kroži, leti, pristane, vzleti ; sestreliti sovražno letalo ; povzpeti se v letalo ; odpotovati z letalom ; kabina, krila, rep letala ; nosilnost letala ; pilotiranje letala ; posadka letala ; potniki v letalu ; prevoz z letalom / letalo bobni, brni v zraku / dvomotorno, dvosedežno letalo ; izvidniška letala ; jadralno letalo  brez lastnega pogona, ki leti z izkoriščanjem zračnih tokov ; motorno, nadzvočno, reaktivno letalo ; potniško letalo ; šolsko letalo  za praktični pouk letenja ; športno, vojaško letalo ; vodno letalo  hidroplan ; letalo na reaktivni pogon
♦   aer.  amfibijsko letalo  ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi ; doseg letala  največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka ; krilce letala ; voj.  lovsko letalo  hitro in okretno letalo, namenjeno za boj z nasprotnikovimi letali

letalonosílka   -e ž ( ȋ )
vojna ladja za prevoz, vzletanje in pristajanje letal:   graditi letalonosilke ; letalo se spusti na letalonosilko ; vzletišče letalonosilke ; letalonosilke, križarke, rušilci

letálski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na letalce, letalo ali letalstvo:
a) letalska šola / biti v letalski uniformi / odločil se je za letalski poklic
b) letalska konstrukcija / letalski motor ; letalsko krilo / razvoj letalske industrije ; huda letalska nesreča ; letalska proga Ljubljana–Zagreb ; prodaja letalskih vozovnic ; napasti letalsko oporišče ; pilot in drugo letalsko osebje ; letalsko podjetje / hud letalski napad ; letalski promet / poslati pismo z letalsko pošto
c) naše letalske enote
♦   ptt  letalsko pismo  nekdaj  pismo iz zelo lahkega papirja, pri katerem ima ovojnica barvast rob ; strojn.  (letalski) vijak ; voj.  letalska eskadra

letálstvo   -a s ( ȃ )
1. dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali:   razvoj, zgodovina letalstva / civilno, potniško, športno, vojno letalstvo ; jadralno, motorno letalstvo / odločil se je za letalstvo  letalski poklic
// voj.  del armade, določen za tako dejavnost:   mornarica in letalstvo
2. več letal, letala:   napad zavezniškega letalstva
3. aeronavtika , aviatika :   hiter razvoj našega letalstva

létanje   tudi  letánje -a s ( ẹ́; ȃ )
glagolnik od letati:   opazovati letanje čebel ; sposobnost ptičev za letanje / letanje z jadralnim letalom / kdaj bo konec njegovega letanja po hribih / iz hiše je bilo slišati kričanje in letanje / letanje za ženskami
●   ekspr.  preden je kaj dosegel, je imel dosti letanja  je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh

letárgičen   -čna -o prid. ( á )
knjiž.  duševno otopel, nedejaven:   postati letargičen / letargično življenje v podeželskem kraju / letargični učinek opija
♦  med.  letargični bolnik ; letargično spanje ; zool.  letargično stanje živali

letargíja   -e ž ( ȋ )
knjiž.  duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo:   povsod je vladala letargija ; vdajati se letargiji ; izkopati se iz letargije ; zbuditi koga iz letargije
♦  med.  bolezenska zaspanost

létati   -am nedov. , tudi  letájte;  tudi  letála  ( ẹ́ )
1. premikati se (sem in tja ali večkrat) po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili:   čebele letajo iz panja ; metulj leta od cveta do cveta ; mušice letajo nad vodo ; lastovke danes visoko letajo / jadralna letala letajo nad mestom ; pren., ekspr.  njegove misli letajo domov
2. ekspr.  večkrat opraviti kako pot; hoditi :   kar naprej leta v mesto / vedno leta okoli zdravnikov
// z oslabljenim pomenom  izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo:   direktor je letal s seje na sejo ; letati na sestanke, po veselicah ; on rad leta po hribih ; letati za zaslužkom / leta gledat vse filme
3. pog. tekati :   otroci letajo po travniku in lovijo metulje ; letati ven in noter
4. ekspr., v zvezi z za   prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga:   ali še vedno leta za njim ; njen mož leta za drugimi ženskami / že leta za dekleti
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom  izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo:   hladno je, on pa leta brez suknjiča ; vedno leta v kratkih hlačah / ne letaj bos, se boš prehladil ; kupi mi obleko, ali misliš, da bom naga letala okrog
●  star.  to je bilo takrat, ko sem še bos okoli letal  ko sem bil še otrok ; ekspr.  ona previsoko leta  ima prevelike zahteve; je preveč domišljava ; pog.  celo noč sem letal  sem moral hoditi na veliko potrebo ; preg.  kdor visoko leta, nizko pade  kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh

létavec   -vca m ( ẹ́ )
zastar.  fant, ki se udeležuje družabnega življenja fantov:   ni več rumenokljunec, pa tudi letavec še ne: tako na vagi je, med dečkom in možem  (W. Shakespeare – O. Župančič)

letávina   tudi  letavína -e ž ( ā; í )
nar. zahodno  živali, ki letajo, zlasti ptiči:   hodi po gozdu in opazuje letavino / postreči s pečeno letavino  perutnino

letéčina   in  letečína -e ž ( ẹ̄; í )
star.  živali, ki letajo, zlasti ptiči:   streljati letečino s šibrami ; morske živali in letečina / postreči s pečeno letečino  perutnino

léten 1   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
1. nanašajoč se na leto
a) letni dohodek ; letni prirastek lesa ; letna množina padavin ; povprečna letna proizvodnja / letno povprečje / pomlad je najlepši letni čas
b) izpolnili so že deset odstotkov letnega načrta ; poslati letno poročilo o delu / letna bilanca ; letna ocena  ocena ob koncu šolskega leta
c) plačati letni obrok ; udeležiti se redne letne skupščine / letni dopust
č) star.  letna številka nad vrati kaže, da je hiša stara  letnica
d) s števnikom:   10-letni otrok ; 30-letno delovanje
♦   šol.  letno poročilo ; trg.  letna inventura
2. star.  star eno leto; enoleten :   zaklati letnega junca

léten 2   -tna -o prid. ( ẹ̑ )
poleten 1 :  vroči letni meseci / letni plašč ; kupiti letno obleko / letne gume  plitvo narezane gume ; letne in zimske počitnice ; letno gledališče  prostor za uprizarjanje gledaliških predstav na prostem ; letno telovadišče  prostor, urejen in opremljen za telovadbo na prostem
♦   strojn.  letno olje  motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni čas

léten 3   -tna -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na let:   letna sposobnost letalskih modelov

letênje   -a s ( é )
glagolnik od leteti:   ptič je že goden za letenje / letalo je spremenilo hitrost, smer letenja / prvak v jadralnem letenju / po dveh urah letenja so pristali
♦   aer.  akrobatsko letenje  med katerim se z letalom izvajajo akrobacije ; instrumentalno letenje  pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti ; kontrola letenja ; šport.  inštruktor letenja ; voj.  grupno letenje  letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom

létenski   -a -o  [ letənski ]  prid. ( ẹ̑ )
star. poleten 1 , leten 2 :  letenski plašč ; letenska obleka / letenska vročina

letéti   -ím nedov. , lêtel  ( ẹ́ í )
1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili:   čebela, ptič leti ; ranjeni golob ne more več leteti ; lastovka leti nad dvoriščem ; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug ; divje gosi letijo v klinu  so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim kotom na čelu ; pren., ekspr.  misli letijo v domači kraj
♦   igr.  leti, leti  družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke
2. premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom:   vesoljska ladja leti proti luni ; letalo leti nad puščavo ; bombniki letijo zelo visoko / balon leti pod oblaki / letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna  letati
// voditi letalo, pilotirati:   letalec je letel z najmodernejšim letalom / pilot leti vsak teden na progi Ljubljana–Pariz ; pilot je letel že nad 5000 km  ima nad 5000 km vožnje
// publ.  peljati se z letalom:   delegacija bo letela na zasedanje
3. premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca:   izpod kladiva letijo iskre ; puščica leti mimo glave ; krogle letijo od vseh strani ; kamenje je letelo proti njemu ; iskre letijo po zraku ; skakalec se je odgnal in lepo leti ; pri sekanju letijo naokrog trske / po zraku leti listje / letaki letijo na tla  padajo ; kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno / pog.  čez pet minut je most že letel v zrak  zletel
4. ekspr.  zelo hitro se premikati:   čolnič že leti od brega ; jadrnica leti po valovih kot ptica ; pren.  pogled mu leti po ljudeh
// pog. teči , hiteti :   pograbil je kapo in letel iz sobe ; letel sem v knjigarno po knjigo
5. ekspr.  zelo hitro minevati:   čas leti ; ure z njo so naglo letele
6. dov. in nedov. , pog.  biti izključen, odpuščen (iz službe):   namignili so mu, da bo letel ; dijak je letel iz šole ; ob krizi so kar leteli iz služb / če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše
7. preh., navadno v zvezi z na   izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar:   očitki letijo name ; kam leti ta kritika ; pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo ; satira leti na kulturo ; šale neprestano letijo nanj / sum leti nanj  osumljen je on
●  ekspr.  na sestanku so letele tudi ostre besede  so se prepirali, so si očitali ; ekspr.  pokrajina leti mimo oken  se navidezno zelo hitro premika ; ekspr.  kadar je razburjena, ji vse leti iz rok  vse izpusti iz rok, razbije, prevrne ; ekspr.  nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih  zelo ; ekspr.  ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav  so se vsi hitro odkrili ; ekspr.  denar mu kar leti na kup, v žep, skupaj  ga na lahek način zasluži ; pog.  vse že leti na kup  se podira, propada ; pog.  nekaj krivde leti tudi na organizacijo  nekaj je kriva tudi organizacija ; nar.  žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo  šlo ; ekspr.  pero mu kar leti po papirju  zelo hitro piše ; ekspr.  misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela  da se ti bo brez truda zelo dobro godilo ; pog.  drevju listje že dol, proč leti  odpada ; nar.  pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel  z zelo slabim, razmajanim ; pog., ekspr.  vpila je, da je vse skupaj letelo  zelo je vpila ; pog.  omet že stran leti  odpada ; šale so letele vsevprek  zelo so se šalili ; enaki ptiči skupaj letijo  ljudje s podobnimi nazori se radi družijo

létev   -tve  in  létva -e ž ( ẹ̄ )
podolgovat kos lesa ali kovine, navadno pravokotnega prereza:   odtrgati letev ; kovinska, lesena, smrekova letev ; okrasna letev ; skladovnica letev ; ogrodje, police, zaboj iz letev / obzidne letve ; pribijati (strešne) letve / zaključna letev  lesena letev, ki utrjuje, zaključuje rob ploskve / plot iz letev  iz lat
♦  les.  letev  do šest centimetrov širok in do štiri centimetre debel kos žaganega lesa pravokotnega prereza ; strojn.  zobata letev  jeklena letev, katere izrezi se ujemajo z zobmi zobnika ; šport.  pri skoku v višino dotakniti se letve

létina   -e ž ( ẹ̄ )
1. kar se pridela v (enem) letu:   letina dobro kaže ; kakšna bo letos letina ; tam daje zemlja letino le vsako drugo leto ; prodali so vso letino tobaka ; spravljati letino ; sadna, vinska letina ; bogata letina krompirja ; pren., ekspr.  lani je izšlo dvajset pesniških zbirk, to je kar dobra letina
// s prilastkom  določen čas v okviru enega leta glede na pridelek:   takrat so se vrstile dobre letine ; pogovarjati se o slabih letinah ; bali so se ga kot hude letine  zelo / ob dobri letini je pridelal sto mernikov pšenice
●   lani je bila sadna letina  ali  letina za sadje  so sadna drevesa dobro obrodila
2. gozd.  enoletni debelinski prirastek lesa; letnica :   šteti letine
♦  pravn.  letina  v fevdalizmu  podložniška dajatev sodni oblasti kot odškodnina za varstveno poslovanje v enem letu

létnica   -e ž ( ẹ̑ )
1. podatek, ki označuje leto kakega dogodka:   letnice si težko zapomnim ; navesti letnico rojstva ; v njegovem predavanju je bilo preveč letnic / nad vežnimi vrati je vrezana letnica ; knjiga je izšla brez letnice in avtorjevega imena ; na sliki je letnica 1750
●   publ.  tej obleki se pozna modna letnica  po tkanini in kroju se vidi, iz katerega leta je; ni več moderna
2. s števnikom obletnica :   oče praznuje 80-letnico ; proslava ob 50-letnici univerze
3. gozd.  enoletni debelinski prirastek lesa:   les ima goste, široke, valovite letnice ; gostota, smeri letnic
4. nar.  enoletna žival (ženskega spola):   letnica je bila privezana k uzdi matere

létnik   -a m ( ẹ̑ )  navadno s prilastkom
1. enoletna doba periodično izhajajoče publikacije:   sodeloval je samo v prvem letniku revije ; druga številka letošnjega letnika
// celota številk, snopičev te dobe:   letnik ni popoln, dve številki manjkata ; dati vezat prvi letnik Jezika in slovstva
2. ljudje, rojeni istega leta:   to so letniki, ki jih je zajela vojna ; vpoklican je bil letnik 1920 ; ta letnik otrok je bil že cepljen / mobilizacija mlajših letnikov ; med udeleženci prevladujejo starejši letniki
●   midva sva isti letnik  sva rojena istega leta ; pog.  kateri letnik si  katerega leta si rojen ; evfem.  ženske starejšega letnika  starejše
// kar je pridelano v istem letu, zlasti vino:   piti letnik 2011 / ta letnik vina je slab / kupim fiat letnik 1970  izdelan leta 1970
3. stopnja, organizacijska enota študija v višjih in visokih šolah:   v prvem letniku je uspeh slab ; študent drugega letnika ; imeti pogoje za vpis v tretji letnik / višji letniki bodo imeli sestanek
// razred (v srednjih strokovnih šolah):   drugi letnik srednje tehniške šole ; učiteljišče je imelo pet letnikov / izleta se je udeležil ves letnik
4. star.  letni član:   v društvo se je vpisalo dvajset dosmrtnikov in sto letnikov
♦  lov.  enoletna žival (moškega spola), zlasti gams, srnjak

letnína   -e ž ( ī )
1. star.  letna članarina:   plačati pristopnino in letnino / pobirati letnino za cerkvene sedeže
2. nekdaj  plačilo za delo enega leta:   povečati hlapcu letnino
3. knjiž.  letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti; anuiteta

léto 1   -a s ( ẹ́ )
1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra:   leto ima 365 dni ; lansko, letošnje, preteklo, prihodnje leto ; prva četrtina leta ; na koncu, ob koncu, v začetku leta / koledarsko leto  od 1. januarja do 31. decembra ; navadno  ki ima 365 dni , prestopno leto  ki ima 366 dni ; novo leto  ki se bo ali se je pred kratkim začelo / ekspr.:  razglasili so ga za človeka leta  najpomembnejšo osebnost ; dogodek leta  najpomembnejši dogodek / navesti rojstno leto  letnico ; mesec in leto dogodka nista znana / katerega leta je to bilo ; še istega leta, isto leto se je vrnil ; umrl je lansko leto  lani ; tisto leto je bila lepa jesen ; to leto ga še nisem videl  letos ; vsako leto nas obišče ; vse leto je bil bolan ; rodil se je leto pred njo ; koliko plače ima na leto  letno ; tam je žetev dvakrat na leto ; to bomo naredili še v tem letu  še letos ; tam je živela do leta 2007 ; članek je iz leta 1970 ; po letu 1900 se je stanje izboljšalo ; vojna se je končala v letu 1945 ; star.  v letu Gospodovem 1664  leta 1664 ; razmere pred letom 1991 / pri datiranju:  Prešeren je umrl 8. februarja 1849. leta [l.]  ali  leta 1849 ; 1. maja tega leta [t. l.]  leta, v katerem se to govori, piše / kot voščilo  srečno novo leto
// s prilastkom  ta čas glede na kako značilnost, dejavnost:   mokrotno, sušno leto / mednarodno geofizikalno leto  v katerem se načrtno raziskuje zemlja v svetovnem merilu ; hroščevo leto  ko se v velikih množinah pojavijo rjavi hrošči ; Mozartovo leto  s posebnim poudarkom na uprizarjanju Mozartovih del ; olimpijsko leto ; obilno ribje leto ; lani je bilo sadno leto  so sadna drevesa dobro obrodila ; leto 2011 je bilo mednarodno leto kemije
// s prilastkom  čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom:   lovsko leto  ki traja od 1. aprila do 31. marca ; muslimansko leto ; šolsko leto  ki traja od 1. septembra do 31. avgusta ; prvi razred je obiskoval v šolskem letu 1930/31 ; študijsko leto  ki traja od 1. oktobra do 30. septembra
2. navadno s števnikom  čas dvanajstih mesecev:   od takrat sta minili dve leti ; že tretje leto poteka, odkar ga ni ; četrt, pol leta / delovno, službeno leto / že več kot dve leti se ni oglasil ; obljubil je, da bo plačal čez tri leta ; pogodbo je sklenil za eno leto ; ob letu,  star.  k letu se vidimo  čez eno leto ; že leto dni je v tujini  eno leto ; tam bo ostal leto dni  eno leto ; takrat je obljubil, leto kasneje pa se je premislil ; star.  danes leto je odšel  pred enim letom ; star.  pridi danes leto  čez eno leto / petnajst let zapora / kot voščilo za rojstni dan  še na mnoga leta
// s števnikom  ta čas za označevanje starosti česa:   otroku je dve leti ; ima, star je že eno leto ; hiša je stara sto let ; do sedmega leta je živel pri starših  do starosti sedmih let ; pog.  v deveto leto gre  pred kratkim je bil star osem let ; z desetimi leti je šel od doma  ko je bil star deset let ; določiti leta starosti ; dekle osemnajstih let ; do starosti pet let, petih let ; ženska pri sedemdesetih letih  stara približno sedemdeset let ; otrok v devetem letu  od izpolnjenega osmega leta do izpolnjenega devetega leta starosti / kot opozorilo  mladini do 16. leta vstop prepovedan
3. mn.  starost, življenjska doba:   ko sem imel jaz ta leta kakor ti, sem bil že samostojen ; med njima je precejšnja razlika v letih / biti istih let ; biti v zrelih letih ; moški srednjih let ; ženska mojih let ; velik za svoja leta
4. mn., navadno s prilastkom  omejeno trajanje v življenju, bivanju:   ta leta so bila zanj srečna ; tistih let se bom vedno spominjal / dekliška, fantovska, mladostna leta ; otroška leta je preživel v domači hiši ; ekspr.  šestnajst let, to so rosna leta  zgodnja mladost ; leta zorenja / poznava se iz dijaških let ; tako sem navajen iz, od mladih let ; na stara leta, v starih letih je beračil  ko je bil star ; človek se mora učiti v mladih letih  ko je mlad / z oslabljenim pomenom  leta mladosti  mladost ; pren., knjiž.  meščanska družba je bila takrat še v otroških letih
// omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred:   takrat so bila huda leta ; vojna leta ; leta krize ; razvoj gospodarstva v povojnih letih
// knjiž., z vrstilnim števnikom  omejeno trajanje desetih let, z začetkom, kot ga nakazuje števnik:   šestdeseta leta prejšnjega stoletja so preobrat ; v dvajsetih letih devetnajstega stoletja ; kriza tridesetih let ; v začetku osemdesetih let
5. mn., ekspr., z oslabljenim pomenom  izraža dolgo omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja:   od takrat so minila že leta / leta (in leta) je pisal to knjigo / dolga leta je trajalo, preden je plačal dolg
6. letnik :   tretje leto filozofije je študiral na Dunaju ; dohitel ga je znanec, medicinec v zadnjem letu / Delo, leto V., št. 3
7. navadno s prilastkom  kar se pridela v (enem) letu; letina :   letos je bilo dobro leto ; pomlad je obetala dobro leto
●  star.  pisalo se je leto 1848  bilo je leta 1848 ; pog.  njemu se res ne poznajo leta  videti je mlajši, kot je v resnici ; ekspr.  kako hitro tečejo leta  čas ; dokupiti leta  prostovoljno plačati pokojninsko zavarovanje za čas, ko zavarovanec ni bil obvezno zavarovan ; star.  nevesti so dokupili, kupili leta  dosegli predčasno sodno priznanje polnoletnosti ; pog.  ona skriva leta  videti je mlajša, kot je v resnici; noče povedati, koliko je stara ; leto na leto, leto za letom se dogaja isto  kar naprej, vedno ; leto in dan ekspr.  leto in dan je čakal  zelo dolgo; približno eno leto ; ekspr.  tam sneg leto in dan ne skopni  nikoli ; ekspr.  leto in dan je spal v hlevu  vedno ; star.  čez leto in dan  približno čez eno leto ; boj za prvo mesto je iz leta v leto, od leta do leta hujši  vedno hujši; vsako leto hujši ; ekspr.  umor je bil pojasnjen šele čez leta, po letih  po dolgem času ; evfem.  mož gre že v leta  se stara ; evfem.  biti v letih  star, starejši ; pred leti je tu stala hiša  včasih, nekdaj ; z leti raste tudi njegova trma  čim starejši je, tem bolj je trmast ; z leti je zanimanje začelo upadati  sčasoma, polagoma ; šalj.  Abrahamova leta  starost okoli petdeset let ; šalj.  že sedem hrvaških, laških let te nisem videl  zelo dolgo ; šalj.  biti v Kristusovih letih  star triintrideset let ; star.  mlado leto  pomlad ; ekspr.  biti v najboljših letih  od 30. do 50. leta ; novo leto   čakati novo leto  bedeti v noči med 31. decembrom in 1. januarjem do polnoči ; praznovati novo leto  1. januar ; to se je zgodilo na novo leto,  star.  na novega leta dan  1. januarja ; obiskati za novo leto  za novoletne praznike ; danes je staro leto  31. december ; star.  na starega leta dan  31. decembra ; ekspr.  to je bilo sedem suhih let  čas brez uspehov pri kom, v kaki dejavnosti ; ekspr.  prebili smo sedem suhih let  čas revščine, pomanjkanja ; bolnik je vsako leto slabši  vedno slabši ; ekspr.  rad bi dal nekaj let življenja, da bi bilo to res  zelo želim ; vznes.  biti v cvetu let  mlad ; pog.  dobiti pet let (zapora)  biti obsojen na pet let (zapora) ; pog., ekspr.  že sedemdeset let imam na grbi  star sem že sedemdeset let ; močen kljub letom  kljub starosti ; preg.  čez sedem let vse prav pride  vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
♦  agr.  rodno leto  v katerem sadno drevje normalno ali bogato obrodi ; astron.  astronomsko leto  čas, ki ga porabi Zemlja, da enkrat obkroži Sonce ; kozmično leto  čas, ki ga porabi Sonce, da napravi en obhod okoli središča našega zvezdnega sestava ; Lunino  ali  lunarno leto  ki ima 354 dni ; sončno  ali  solarno leto  čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja ; zvezdno  ali  sidersko leto  čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti, da se spet vrne med iste zvezde ; ekon.  gospodarsko  ali  poslovno leto  ki se začne z novim porastom gospodarske in poslovne aktivnosti in se konča v mrtvi sezoni ; fin.  proračunsko leto  koledarsko leto, za katero je narejen proračun ; računsko leto  proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev ; fiz.  svetlobno leto  pot svetlobe v enem letu ; ta zvezda je oddaljena od zemlje štiri svetlobna leta ; rel.  sveto leto  navadno vsako petindvajseto leto, namenjeno verski prenovi, poglobitvi ; šol.  sobotno leto  leto ali daljše obdobje do enega leta, navadno brez delovnih ali študijskih obveznosti, namenjeno predvsem raziskovanju, izpopolnjevanju, potovanjem

léto 2   -a s ( ẹ́ )
1. star. poletje :   pomlad je minila in nastopilo je leto ; vroče leto / obleka za leto / čez leto je živel ob morju ; zastar.  po letu so se hodili kopat  poleti ; v letu in zimi enako oblečen  zmeraj
2. v zvezi babje leto , meteor.  obdobje suhega, čez dan sončnega in toplega vremena, ki jeseni, zlasti v oktobru, sledi obdobju hladnega vremena; babje poletje

letónski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na Letonce ali Letonsko:   letonska pristanišča / letonski jezik

letónščina   -e ž ( ọ̑ )
letonski jezik:   prevod iz letonščine

letopís   -a m ( ȋ )
1. zapisi pomembnejših dogodkov po letih:   iskati zgodovinske podatke v letopisih / Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti ; pren., knjiž.  letopis človeškega rodu ne pozna nobenega takega primera
2. (letna) publikacija s prispevki več avtorjev; almanah :   sodelavci letopisa

letopísec   -sca m ( ȋ )
pisec letopisov:   tako poroča letopisec iz 15. stoletja ; pren.  pisatelj je hotel biti tudi letopisec svojega časa

letopísen   -sna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na letopis:   letopisni podatki / letopisno navajanje dogodkov / letošnji zbornik nadaljuje letopisno izročilo

letorásel   -sli  [ letorasəu̯ ]  ž ( ȃ )
gozd. mladika :   leskova letorasel

létos   prisl. ( ẹ̑ )
v letu, ki je, še traja:   letos je manj gostov kakor lani ; še letos ti vrnem / začeli so letos v januarju ; razstava je bila marca letos / žganje je od letos  letošnje ; proračun za letos je večji  letošnji proračun

létošnji   -a -e prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na leto, ki je, še traja:   letošnja jesen je deževna ; letošnje leto je hitro minilo ; prvi meseci letošnjega leta / letošnji gledališki repertoar ; letošnja proizvodnja cementa / letošnji mednarodni sejem ; letošnje in lanske številke časopisa / vrnil se je letošnjo pomlad,  knjiž.  letošnje pomladi

letoválec   -lca  [ letovau̯ca in letovalca ]  m ( ȃ )
publ.  kdor preživlja letni dopust, počitnice (zunaj stalnega bivališča):   število letovalcev v gorskih krajih raste

letovánje   -a s ( ȃ )
glagolnik od letovati:   odločil se je za dvotedensko letovanje ; letovanje v gorah mu je koristilo ; stroški letovanja / organizirati dnevno letovanje otrok  ki ne vključuje organiziranega prenočevanja ; zdravstvena letovanja / kam greste na letovanje

letováti   -újem nedov. ( á ȗ )
publ.  preživljati letni dopust, počitnice (zunaj stalnega bivališča):   letovati na morju, v planinah ; letovati v svoji počitniški hišici / otroci iz Trbovelj letujejo letos na Gorenjskem

letovíščar   -ja m ( ȋ )
kdor preživlja letni dopust, počitnice v letovišču:   oddajati sobe letoviščarjem ; prireditve so se udeležili domačini in letoviščarji

letovíščarka   -e ž ( ȋ )
ženska, ki preživlja letni dopust, počitnice v letovišču:   v parku sedi družba letoviščark

letovíščarski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na letoviščarje ali letovišče:   letoviščarska družba / letoviščarski vlaki so vedno polni / letoviščarski kraj  letoviški

letovíščarstvo   -a s ( ȋ )
preživljanje letnega dopusta, počitnic zunaj stalnega bivališča:   velik razmah letoviščarstva

letovíšče   -a s ( í )
1. kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje letnega dopusta, počitnic:   to letovišče ima vse možnosti za razvoj ; oditi v letovišče ; dobro obiskano letovišče ; letos so vsa letovišča polna tujcev / klimatsko, obmorsko, zimsko letovišče / zastar.  prodati letovišče ob morju  letoviško, počitniško hišico
2. star.  letni dopust, počitnice, letovanje:   iti na letovišče v toplice ; biti na letovišču

letovíščen   -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na letovišče:   letoviščni del obale / letoviščna sezona

letovíščnik   -a m ( ȋ )
letoviščar :   obmorski kraji privabljajo mnogo letoviščnikov

letovíški   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na letovišče:   letoviški gostje / to je znan letoviški kraj / letoviška hišica

letrízem   -zma m ( ī )
um.  umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo so črke, številke, grafični znaki:   letrizem v poeziji, slikarstvu

létščina   -e ž ( ẹ̑ )
letonščina

letva   gl. letev

létvan   -a -o prid. ( ẹ̑ )
arhit.  obit z letvami:   letvana vrata

létvarica   -e ž ( ẹ̑ )
knjiž.  zaboj iz lesenih letev, navadno za sadje ali zelenjavo; gajba :   izdelovati letvarice

létvast   -a -o prid. ( ẹ̄ )
ki je iz letev:   letvasta ograja ; letvaste police za sadje ; letvasta vrata
♦   agr.  letvasti boben mlatilnice

létven   -a -o  ( ẹ̑ )
pridevnik od letev:   letveni zaboji

létvenik   in  letveník -a m ( ẹ̑; í )
1. agr.  ogrodje (iz letev) za vinsko trto, sadno drevje, popenjavke:   razpeljati hruško po letveniku
2. gozd.  gozd, v katerem imajo drevesa debelino letev:   gošča prehaja v letvenik

létvica   -e ž ( ẹ̄ )
manjšalnica od letev:   pritrditi letvico ; žagati letvice ; otroška stajica iz letvic / zakriti rob poda z letvico
♦   les.  utorna letvica

letvíčiti   -im nedov. ( í ȋ )
les.  ob skladanju desk polagati vmes letve:   delavci letvičijo
// letviti

letvíti   -ím  in  létviti -im nedov. , letvèn  in  létven  ( ī í; ẹ̄ )
les.  pritrjevati letve zaradi povezave, zavarovanja česa:   letviti parketni pod

leut   gl. levt

lév 1   -a m ( ẹ̑ )
1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče:   kačji lev ; lev gosenice, raka
2. levitev :   drugi lev je končan

lév 2   -a m ( ẹ̑ )
denarna enota Bolgarije:   to stane pet levov
// bankovec ali kovanec v vrednosti te enote:

lèv 3   lêva  tudi  léva m ( ȅ ē, ẹ̄ )
1. v Afriki živeča zver, katere samec ima veliko glavo in košato grivo:   lev rjove ; krotilec levov ; lov na leve ; lev in levinja ; boril, branil se je kakor lev ; hraber kot lev / pred vhodom stojita dva kamnita leva
●   beneški lev  ali  lev sv. Marka  podoba leva kot simbol beneške republike ; publ.  tam je nekoč vladal britanski lev  Angleži, Britanci
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju leva:   levu ni všeč, če se mora podrejati avtoriteti drugega ; on je pravi lev
●   rojen je v znamenju leva  v času od 23. julija do 23. avgusta
3. ekspr.  hraber, neustrašen, junaški moški:   on ni lev, pač pa lisjak ; v boju je bil lev ; ni se upal spoprijeti se s takim levom
4. ekspr., navadno s prilastkom  moški, ki po lastnostih, zaželenih za področje njegovega udejstvovanja, presega druge:   v mladih letih je bil velik lev ; lev družabnih prireditev / gledališki lev ; modni, promenadni, salonski lev
♦  astron.  Lev  peto ozvezdje živalskega kroga ; film.  zlati lev  priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah ; pal.  jamski lev  levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe ; zool.  morski lev  velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens

lév 4   -í ž ( ẹ̑ )
1. pretesna vrhnja plast kože, ki si jo žival odstrani, sleče; lev 1 :  kačja lev
2. levitev :   lev poteka precej hitro

léva 1   -e ž , lévih  ( ẹ́ )
1. nav. ed.  leva roka, levica:   z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu
// leva noga:   brcnil je žogo z levo in zgrešil / v medmetni rabi  otroci so korakali: leva, desna, ena, dve
2. v prislovni rabi, v zvezi z na, od, po, v, z   izraža levo stran:   pisati od leve proti desni ; priti od leve ; iti, kreniti na, v levo ; vrata se odpirajo na, v levo ; ko greš čez cesto, poglej na levo in desno ; obrniti se v levo ; ovinek na levo ; obrat v levo / krogla je priletela z leve ; na desni teče reka, na levi je gozd ; hoditi po levi ; miza na levi je še prosta / kot povelje:  na levo ; polkrog v levo ; pren.  politik je krenil v levo ; avtorjeva usmerjenost v levo
●  kar tod pojdite in se držite leve  na vsakem razpotju pojdite po levi poti ; ekspr.  ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno  dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugih ; ekspr.  sedel je za mizo in ni pogledal ne na levo ne na desno  gledal je naravnost in se ni oziral okoli sebe
♦  obrt.  plesti same leve  leve petlje;  prim. levi

léva 2   -e ž ( ẹ̑ )
1. nekdaj  majhnemu ognjišču podobna vdolbina v zidu, v kateri gorijo trske za razsvetljavo:   primakniti kolovrat bližje k levi
// star. kamin :   ob zimskih večerih so sedeli pri levi
2. alp.  majhna, plitva votlina, vdolbina v skalovju:   leva v gladki steni

levák   -a m ( á )
1. polit. žarg.  pristaš, pripadnik politične levice; levičar :   jeziti se na levake ; vladanje naših levakov / esktremistični levaki
2. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu  kdor se neuspešno loteva različnih opravil:   sami levaki ; levaki in nesposobneži

levánt   -a m ( ȃ )
vzhodni veter, vzhodnik:   Popoldne .. že levant od Istre pada  (I. Gruden)
♦   meteor.  veter v Sredozemlju, zlasti vzhodni, ki piha s kopnega na morje

levánta   in  Levánta -e ž ( ȃ )
knjiž.  dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja:   prebivalci levante / trgovati z levanto

levantínec   -nca m ( ȋ )
nav. ekspr.  prebivalec dežele ob vzhodnem delu Sredozemskega morja:

levantínski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na levantince ali levanto:   levantinski trgovci / levantinski smisel za trgovanje

levántski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na levanto:   levantske dežele / levantski trgovci

lêvček   tudi  lévček -čka m ( ȇ; ẹ̑ )
manjšalnica od lèv:   levinja in levčki

lévi   -a -o prid. ( ẹ́ )
1. ki je na isti strani telesa kot srce:   leva noga, rama, roka ; z levo stranjo telesa se je naslonil na zid ; poškodovati si levo oko / levi čevelj  za na levo nogo
// ki je v odnosu do človeka na taki strani:   avto se je prevrnil na levi bok ; leva stran ceste ; levo zadnje kolo se je snelo / levi breg reke  gledano v smeri toka ; levo krilo vojske, moštva  gledano v smeri napada
2. politično liberalen:   poslanci leve opozicije ; leva študentska organizacija / leve skupine v gibanju ; levo krilo stranke
3. pog.  nepomemben:   veliko denarja je šlo za organizacijo neke leve prireditve
●  nar.  levi otroci  otroci, ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski zvezi, nezakonski otroci ; ekspr.  gleda kot levi razbojnik (na križu)  grdo, hudobno ; ekspr.  danes je menda z levo nogo vstal  ves dan je slabo razpoložen ; leva roka star.  kmetija leži na levo roko od ceste  na levi strani ; pog.  ne gre tako lahko, čeprav sem mislil, da bom to naredil z levo roko  z lahkoto, brez težav ; pog.  ne gre z levo roko obsojati njihovo ravnanje  brez premisleka ; pog.  delo opravlja z levo roko  ne temeljito, površno ; star.  zakon na levo roko  zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora; morganatični zakon ; nar.  leva žena  ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko
♦  grad.  leva vrata  vrata, ki se odpirajo v levo ; mat.  leva stran enačbe  stran, ki je na levi strani enačaja ; navt.  levi bok ladje  gledano od krme proti premcu ; obrt.  levi (zidan) štedilnik  štedilnik, pri katerem se vratca odpirajo v levo ; leva petlja  prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje ; polit.  italijanski levi center ; strojn.  levi navoj  navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v nasprotni smeri kot urni kazalec ; šport.  levi krilec  igralec, ki povezuje obrambo in napad na levi strani, zlasti pri nogometu ; levo krilo  igralec, ki igra na levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu prim. leva 1

leviatán   tudi  leviátan -a m ( ȃ; ȃ )
po bibliji  velikanska morska pošast:   pokončati leviatana ; pren., knjiž.  kdo nas bo rešil tega leviatana

levíca   -e ž ( í )
1. leva roka; ant. desnica :   položil ji je levico okoli ramen ; enako spretno dela z levico kot z desnico ; z levico si je zakrila oči / držati rokavice v levici
●   bibl.  naj ne ve levica, kaj dela desnica  ne hvali se z dobrimi deli ; iron.  desnica ne ve, kaj dela levica  delo je neenotno, neskladno
// v prislovni rabi, v zvezi z na   izraža levo stran:   posadil ga je na svojo levico / na njegovi levici je sedelo lepo dekle ; pren., publ.  pisateljeva navzočnost na levici javnega življenja
2. polit.  liberalna stranka, tako krilo v stranki ali skupina takih strank:   kandidati, predstavniki levice ; zmaga levice ; spopad med desnico in levico / zmerna levica ; skrajna levica v gibanju / slovenska kulturna levica ; tranzicijska levica

levìč   -íča m ( ȉ í )
levček :   levinja z leviči

levíčar   -ja m ( ȋ )
1. kdor pri delu uporablja predvsem levo roko:   precej otrok je levičarjev
2. polit.  pristaš, pripadnik politične levice:   levičarji in desničarji
// v socializmu  pripadnik skrajne, radikalne smeri v nekaterih (komunističnih) partijah:   maoistični levičarji med evropskimi komunisti
3. nav. evfem. komunist :   policija ga je nadzorovala, ker je bil levičar

levíčarka   -e ž ( ȋ )
1. ženska, ki pri delu uporablja predvsem levo roko:   težko piše z desno roko, ker je izrazita levičarka
2. polit.  pristašinja, pripadnica politične levice:   v politiki je bila levičarka / skrajna levičarka

levíčarski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na pristaše, pripadnike politične levice:   levičarski politični krogi, voditelji / levičarske stranke / v reviji so sodelovali tudi levičarski umetniki / levičarski odklon v partijah

levíčarstvo   -a s ( ȋ )
1. miselnost levičarjev:   takratni režim ga je preganjal zaradi njegovega levičarstva / sektaško levičarstvo
2. uporabljanje predvsem leve roke pri delu:   prevladovanje desničarstva nad levičarstvom pri otrocih

levíčen   -čna -o prid. ( ī ȋ )
ki pri delu uporablja predvsem levo roko:   levični in desnični otroci

levíčnik   -a m ( ȋ )
kdor pri delu uporablja predvsem levo roko; levičar :   biti izrazit levičnik

levínja   tudi  lêvinja  tudi  lévinja -e ž ( í; ē; ẹ̄ )
1. samica leva:   levinja z mladičem ; branila je otroke kot levinja svoje mladiče
2. ženska, rojena v astrološkem znamenju leva:   po horoskopu je levinja ; temperamentna samska levinja ; tipična levinja
●   rojena je v znamenju leva  v času od 23. julija do 23. avgusta
3. ekspr., navadno s prilastkom  ženska, ki po lastnostih, zaželenih za področje njenega udejstvovanja, presega druge:   izkušena levinja / salonska levinja

léviske   -visk ž mn. ( ẹ̑ )  pog.
kavbojske hlače znamke Levi's:   nositi leviske ; ideja, reklama za legendarne leviske ; motoristična jakna, razvlečena majica in zguljene leviske

levít   -a m ( ȋ )
1. rel.  naslov za duhovnika, diakona, kadar streže pri bogoslužju, zlasti pri slovesni maši:   k oltarju je pristopil škof z leviti / maša z leviti  asistirana maša
2. pri starih Judih  pomočnik duhovnika pri daritvi v templju:   veliki duhovnik v spremstvu levitov
3. mn., šalj. opominjanje , oštevanje :   kdaj bo konec teh levitov
●   šalj.  brati, peti komu levite  oštevati ga

levitácija   -e ž ( á )
samodejni dvig telesa in lebdenje v zraku ne glede na zakon težnosti, zlasti pri zamaknjenjih, hipnozah:   v ekstazi je izvajal levitacijo

levítev   -tve ž ( ȋ )
glagolnik od leviti se:   prva levitev rakov ; kača ob levitvi ; razvoj žuželke od levitve do levitve

levíti se   -ím se nedov. , lévi se  in  lêvi se  ( ī í )
1. odstranjevati si, slačiti si pretesno vrhnjo plast kože:   kača, rak se levi ; pren., ekspr.  Doživljal je tisto nevarno spremembo v sebi: prehod iz mladostnosti v zrelost. Levil se je  (M. Jarc)
2. ekspr., v zvezi z v   opuščati dosedanje lastnosti, značilnosti in prevzemati drugačne:   iz skromnega človeka se je levil v domišljavca

levjesŕčen   -čna -o prid. ( ȓ )
knjiž., ekspr.  zelo hraber, pogumen:   levjesrčni vojaki

lêvji   in  lévji -a -e prid. ( ȇ; ẹ̑ )
nanašajoč se na leve:   levja glava, griva, koža ; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka
// ekspr.  tak kot pri levu:   pokazal je levji pogum ; bil je plečat človek z levjo glavo ; ponosen je na svojo levjo grivo
●  ekspr.  no, kdo si upa v levji brlog  k pomembnemu človeku, ki se ga vsi bojijo ; ekspr.  opravil je levji del posla  največji del posla ; ekspr.  pri dobičku je pograbil levji delež  vzel si je največji del dobička ; publ.  levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge  ima največ zaslug za uspeh ; ekspr.  nikar ne sili v levje žrelo  ne imej opravka z nevarnim človekom
♦  šport.  levji skok  skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval letno

levkemíja   -e ž ( ȋ )
med.  bolezen, za katero je značilen pojav rakavih belih krvničk v krvi, belokrvnost:   imeti levkemijo ; umreti, zboleti za levkemijo ; bolnik z levkemijo

levkocít   -a m ( ȋ )
nav. mn., biol.  brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bela krvnička 3 , belo krvno telesce 3 :  število levkocitov v krvi se je zmanjšalo ; vrste levkocitov ; levkociti in eritrociti

levkója   -e ž ( ọ̑ )
vrtn.  grmičasta vrtna ali lončna rastlina s sivkastimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Matthiola incana:   gojiti levkoje

levkoplást   -a m ( ȃ )
lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze; (lepilni) obliž :   nalepiti, odstriči levkoplast
♦  nav. mn., bot.  tvorba v celicah zlasti podzemeljskih delov rastline, ki vsebuje rezervne snovi

levljênje   -a s ( é )
glagolnik od leviti se:   levljenje kač, rakov

levnják   -a m ( á )
zaprt prostor za leve:   otroci občudujejo leve v levnjaku

levo...   ali  lévo...  prvi del zloženk  ( ẹ́ )
nanašajoč se na levi:   levoročen ; levosučen

levorôčen   in  levoróčen -čna -o prid. ( ō; ọ̄ )
knjiž.  nanašajoč se na levo roko:   levoročna klavirska igra
♦   obrt.  levoročni šivalni stroj  šivalni stroj, ki ima pogonsko kolo na levi strani

lévosredínski   -a -o prid. ( ẹ́-ȋ )
ki je za politično usmeritev med levico in sredino:   levosredinska koalicija, opozicija ; levosredinska stranka, vlada / levosredinski trojček

lévost   -i ž ( ẹ́ )
nagnjenost, usmerjenost v levo:   poševnost in levost pisave

levostránski   -a -o prid. ( á )
knjiž.  nanašajoč se na levo stran:   levostranska lega v spanju / levostranska operacija pljuč

lévosúčen   -čna -o prid. ( ẹ́-ū )
fiz., kem., navadno v zvezi s snov   ki suka polarizacijsko ravnino v levo:

lêvov   tudi  lévov -a -o  ( ē; ẹ̄ )
pridevnik od lèv:   levova griva

lévt   -a m ( ẹ̑ )
navt.  istrski ribiški čoln z enim jamborom in latinskim jadrom:

leydenski   -a -o  [ lájdənski in lájdenski ]  prid. ( ȃ )
fiz., v zvezi leydenska steklenica , nekdaj  kondenzator v obliki steklenega valja, ki ga na obeh straneh obdaja plast kovine:

léza   -e ž ( ẹ́ )
alp. plezanje , pleza :   leza v tej steni ni težavna

lézba   -e ž ( ẹ̑ )  slabš.
lezbijka:   rekli so, da se obnašata kot lezbi, ko sta šli po cesti z roko v roki ; zmerjati žensko z lezbo

lézbičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na lezbijke:   lezbično nagnjenje / lezbična ženska

lézbijka   -e ž ( ẹ́ )
ženska, ki čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola:   biti lezbijka

lézbijski   -a -o prid. ( ẹ́ )
lezbičen :   lezbijsko nagnjenje

lézbištvo   -a s ( ẹ́ )
spolna nagnjenost žensk do oseb istega spola:   spregovorila je o težavah in radostih lezbištva ; gejevstvo in lezbištvo

lezéčina   in  lezečína -e ž ( ẹ̄; í )
star.  manjše živali, ki lezejo:   gadje in druga lezečina

lézenje   -a s ( ẹ́ )
glagolnik od lesti:   kačje lezenje / pri lezenju čez ograjo si je strgal obleko
♦  teh.  pojav, da se jeklen predmet pri stalni obremenitvi in visoki temperaturi za zmeraj deformira

lezgínka   -e ž ( ȋ )
živahen kavkaški ljudski ples:   plesati lezginko

lézija   -e ž ( ẹ́ )
knjiž. poškodba , rana :   lezija živčevja

lezíka   -e ž ( ī )
petr.  ploskev, presledek med plastmi kamnine, nastale kot usedlina:

léža   -e ž ( ẹ́ )
1. star. ležanje :   leža na trebuhu / vse ga boli od dolge leže / bolnika je leža oslabila
2. zastar. lega 1 , položaj :   mesto ima lepo ležo ; premakniti kaj iz prvotne leže

ležáj   -a m ( ȃ )
1. teh.  strojni del, ki vzdržuje vrteči se del stroja v zahtevani legi:   ležaj se segreje ; naravnati ležaj ; olje za mazanje ležajev / aksialni ležaj  za prestrezanje sil, ki delujejo vzdolž gredi ; drsni ležaj  pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva ; kotalni ležaj  pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kotalke ; kroglični ležaj  pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kroglice ; radialni ležaj  za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred
2. mesto, predmet, na katerem kaj leži, sloni:   izdelati ležaj za jambor

ležájen   -jna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na ležaj:   ležajni del / ležajna blazinica  ali  ležajna skodelica  vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja ; ležajna puša  kratka debela cev kot drsni ležaj
♦   metal.  ležajne zlitine  zlitine bakra, svinca, kositra, antimona in cinka, ki se uporabljajo za ležaje

ležák   -a m ( á )
močnejše, dobro uležano svetlo pivo:   odpreti steklenico ležaka
♦  agr.  velik sod za shranjevanje vina

ležálen   -lna -o prid. ( ȃ )
namenjen za ležanje:   ležalna ploskev žimnice / ležalni sedež  sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj ; ležalni stol  stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje ; ležalni vagon  vagon z oddelki, v katerih so ležišča, brez omaric za obleko in brez umivalnika ; ležalna blazina  blazina za ležanje, napolnjena z zrakom ; razpeti ležalno mrežo med dve drevesi
♦  agr.  ležalna posoda  veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh ; med.  ležalna doba  čas, ko mora bolnik ležati ; ležalno zdravljenje  zdravljenje, pri katerem je ležanje njegov bistveni del ; obrt.  ležalno pohištvo  kosi pohištva, namenjeni za ležanje

ležálka   -e ž ( ȃ )
podloga za ležanje, navadno na prostem, na plaži:   na plažah je poleti težko najti nekaj kvadratnih metrov prostora za ležalko in kopalno torbo ; slamnata ležalka ; senčnik in ležalka

ležálnica   -e ž ( ȃ )
1. prostor v sanatoriju, namenjen za ležanje na prostem:   ležalnica je bila polna pacientov
2. knjiž. ležalnik , ležišče

ležálnik   -a m ( ȃ )
1. ležalni stol:   zlekniti se na ležalnik ; poležavati v ležalniku / babica je napol ležala na svilenem ležalniku
●   novi avtobus je opremljen s sedeži ležalniki  z ležalnimi sedeži
// iz desk zbita priprava za sončenje:   na kopališču izposojajo ležalnike
2. ležalni vagon:   v ležalniku je še nekaj prostih mest / ležalnik proti Beogradu je razprodan

ležánje   -a s ( ȃ )
glagolnik od ležati:   ležanje na boku ; sedenje in ležanje / večmesečno ležanje ga je oslabilo / ležanje blaga v skladišču

ležarína   -e ž ( ī )
pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne prevzame takoj:   plačati ležarino

ležarínski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od ležarina:   ležarinska pristojbina

ležáti   -ím nedov. ( á í )
1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju:   nekateri so sedeli, drugi ležali ; vojaki so ležali in spali ; ležati na postelji ; ležati v senci ; mirno ležati ; napol ležati v naslonjaču ; negibno, vznak ležati ; ležali so tesno drug ob drugem kakor sardine ; ležati na boku, na hrbtu, trebuhu ; ležati na obrazu  tako, da je obraz pritisnjen tesno na podlago ; ležati z rokami pod glavo ; leži kot klada ; leži kot mrtev  negibno / plavalec leži na vodi in se odpočiva  negibno, v iztegnjenem položaju na površini vode / maček leži na peči
// biti v takem položaju zaradi spanja, počitka:   lenuh leži do devetih ; dolgo leži / zvečer gre zgodaj ležat  spat / v taborišču je ležal na slami, golih tleh  za ležišče je imel slamo, gola tla
// biti v (pretežno) takem položaju zaradi bolezni:   prehladil se je in leži ; že mesec dni leži  je bolan / od ponedeljka leži v bolnišnici  je
2. ekspr., s prislovnim določilom  biti pokopan:   na tem pokopališču ležijo njegovi predniki ; rad bi ležal v domači zemlji ; kdo leži tukaj
3. pog., v zvezi s pri, z   opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose:   ležati pri dekletu ; ona leži z drugimi
4. biti nameščen na podlagi z daljšo, širšo stranjo:   ena bukev še stoji, dve pa že ležita ; knjige na polici ležijo in stojijo ; vse prekle so po nevihti ležale
5. navadno s prislovnim določilom  biti, nahajati se na površini:   zvezek leži na klopi ; vzel je denar, ki je ležal na mizi ; na pohištvu leži prah ; na travi leži rosa ; po pločniku ležijo smeti / sneg leži meter na debelo
// biti, nahajati se na določenem mestu, navadno na večji površini:   mesto leži ob reki ; okoli jezera ležijo gozdovi ; ta dežela leži na severu ; njiva leži v ravnini ; pokrajina leži pred nami kot na dlani  je dobro, razločno vidna / kje leži Amerika ; v ljudskih pesmih  leži, leži ravnó poljé
// biti, nahajati se kje sploh:   oči ležijo pod čelom ; njegove oči so ležale globoko v jamicah ; knjige ležijo v omari ; ti organi ležijo v trebušni votlini ; gred leži počez  je nameščena / dlačice ležijo v eno smer / nad reko leži meglica ; pod zemljo ležijo naravni zakladi ; za hlevom je ležal kup gnoja / z oslabljenim pomenom:  okoli njiju je ležal opoldanski mir ; čudna napetost leži v zraku ; senca nezaupanja leži med njima
6. s prislovnim določilom  biti kje nastanjen iz vojaških vzrokov:   ležati v strelskih jarkih, okopih ; star.  vojska leži pod trdnjavo
7. biti, zadrževati se kje brez koristi:   po skladiščih ležijo velike zaloge ; denar leži v blagajni, doma / pismo je tri dni ležalo na pošti  ni bilo dostavljeno naslovniku
// čakati na primernost za uporabo:   meso naj pred uporabo en dan leži ; vino mora nekaj časa ležati, preden gre v prodajo
8. knjiž., s prislovnim določilom  biti opazen, viden:   na obrazu ji leži zadrega ; na ustnicah ji je ležal blažen nasmeh ; v njenem pogledu leži žalost / v glasu leži trpkost
9. z oslabljenim pomenom, s povedkovnim določilom  izraža stanje osebka:   leži bolan, nezavesten, pijan ; knjige ležijo razmetane / leži v hudi vročici ; leži za pljučnico / cesta je prazna ležala pred njim ; ležal je zvezan na tleh
●  jeziki mu ležijo  lahko, z uspehom se jih uči ; publ.  poudarek predstave je ležal na tem prizoru  je bil ; ekspr.  čez tri ure bo že vsa trava ležala  bo pokošena ; star.  trdnjava že leži  je porušena; je osvobojena, zavzeta ; publ.  igralcu ta vloga ne leži  ni v skladu z njegovo igralsko usmerjenostjo, je ne more dobro odigrati ; ekspr.  denar ne leži na cesti  se ne zasluži na lahek način ; ekspr.  za vse so krivi oni, to leži na dlani  je očitno, jasno ; do pogreba leži pokojni na svojem domu  v osmrtnicah  je položen na mrtvaški oder ; ekspr.  povej, kar ti leži na duši, na srcu  kar (že dolgo) želiš povedati ; ekspr.  to dejanje mu težko leži na duši  čuti se krivega ; publ.  krivda za to leži na inteligenci  tega je kriva inteligenca ; publ.  vsa odgovornost leži na nas  mi smo za vse odgovorni ; star.  žena leži na porodu  je blizu poroda; je pred kratkim rodila ; ležati na smrtni postelji  umirati ; ekspr.  vsa skrb leži na mojih ramah  za vse moram skrbeti jaz ; ležati na tleh ekspr.  sunil sem ga in že je ležal na tleh  padel na tla ; ko je bukev ležala na tleh, so jo začeli obsekavati  ko je bila podrta, posekana ; star.  oblast, zakon in red so v tistih časih ležali na tleh  so bili brez veljave, moči ; že dolgo leži v grobu, pod zemljo  je mrtev, pokopan ; vznes.  naši sovražniki bodo ležali v prahu  bodo premagani, ponižani ; ekspr.  ne bi se mu bilo treba toliko truditi, lahko bi ležal doma v senci  počival, živel brez dela ; pog., ekspr.  ta človek mi leži v želodcu  mi je zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja ; vznes.  mirno leži med svečami  je na mrtvaškem odru ; publ., ekspr.  takrat je bila igralka na vrhu slave in občinstvo ji je ležalo pred nogami  jo je občudovalo, oboževalo ; letos je sneg dolgo ležal  dolgo ni skopnel ; ekspr.  v hipu sem ležal vznak v snegu  padel vznak v sneg ; kakor si si postlal, tako boš ležal  tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev ; kjer osel leži, dlako pusti  nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered
♦  geom.  kot leži nasproti osnovnici ; točka leži na premici ; navt.  ladja leži v pristanišču  je privezana ob pomolu ali zasidrana ; šport.  skakalec leži na smučeh  je med skokom, letom globoko sklonjen nad smučmi

léžen   -žna -o prid. ( ẹ̄ )
šport., v zvezi ležna opora   opora, pri kateri sloni iztegnjeno telo na dlaneh in stopalih:   odriniti se iz ležne opore ; ležati v ležni opori / ležna opora pred rokami

léženje   -a s ( ẹ̄ )
glagolnik od leči 2 :   leženje jajčec

ležêren   -rna -o prid. ( ȇ )
1. pri katerem ni potreben trud, prizadevanje; lagoden , počasen :   ležerna izvedba vaje ; ležerno sprehajanje
// ki ljubi stanje, v katerem se ni treba truditi, prizadevati:   je sicer sposoben, a preveč ležeren
2. nav. ekspr. malomaren , brezbrižen :   imeti ležeren odnos do problema / ležerno vedenje

ležêrnost   -i ž ( ȇ )
lastnost, značilnost ležernega človeka:   njena ležernost ga draži / poročilo je bral z opazno ležernostjo / površnost in ležernost v poslovanju

ležetrúdnik   -a m ( ȗ )
zool.  nočna ptica selivka rjavo rdeče barve, Caprimulgus europaeus:   sove in ležetrudniki

ležíšče   -a s ( í )
1. kar je namenjeno za ležanje, spanje:   v sobi sta dve ležišči ; imeti slabo ležišče ; postlati ležišče ; vstati z ležišča ; premetavati se po ležišču ; mehko, trdo, zasilno ležišče ; oblazinjeno ležišče ; širina ležišča / v sezoni je hotel najel tudi ležišča pri zasebnikih ; počitniški dom ima petdeset ležišč / hotelska cena za ležišče  za prenočevanje, prenočišče / otroško, pomožno ležišče ; v planinski koči je dvajset skupnih ležišč  preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru ; prenočevali so na skupnem ležišču  v prostoru, kjer so taka ležišča
// mesto, prostor za ležanje, spanje:   ležišče je imel na senu ; pripraviti komu ležišče ob peči ; ležišče na goli klopi
// mesto, prostor, kjer žival (pogosto) leži:   pes se je umaknil na ležišče ; mokro ležišče prašičem škoduje ; zajčje ležišče
2. kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina rudnine; nahajališče :   najti, odkrivati nova ležišča ; ležišče premoga / odpiranje, raziskovanje ležišč / ležišče nafte, plina
3. mesto, predmet, na katerem kaj leži, sloni:   razstavljati stroje in jih trgati z ležišč / ležišče za žarnico
// grad.  mesto na podpori, na katerem leži, sloni nosilni element:   izdelati ležišča ; ležišče strešne konstrukcije ; ležišče nosilca
4. zastar.  (vojaški) tabor, (vojaško) taborišče:   Turki so se umaknili v svoje ležišče
♦  anat.  ležišče organa  mesto, kjer je, se nahaja organ ; pravn.  trdo ležišče  nekdaj  poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah ; teh.  ležišče  del cevi pri orožju, kjer je nameščen naboj

ležíščen   -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ležišče:   ležiščno dno / ležiščno pregrinjalo

lêžkati   -am nedov. ( ȇ )
otr. ležati :   priden bodi pa lepo ležkaj

léžnica   -e ž ( ẹ̑ )
knjiž.  preprosto ležišče, pograd:   jetnik je sedel na ležnico in strmel v tla ; na ležnici je bilo samo nekaj slame

ležnína   -e ž ( ī )
pristojbina za hranjenje blaga, pošiljke, ki je lastnik, naslovnik ne prevzame takoj:   plačati ležnino

li   člen. , zastar.
1. kot naslonka  krepi vprašanje:   je li težko? ni li to preveč? moraš li domov? / govorite o veselici, ne li?  ali ne ; praznujete, kaj li?  kajne / v odvisnih vprašalnih stavkih  vprašuje, da li ga marajo  ali, če
2. uvaja vprašanje; ali 1 :  li veste, kako se piše?  prim.  jeli, kali

liana   gl. lijana

libácija   -e ž ( á )
knjiž., v različnih religijah  daritev, pri kateri se z izlivanjem darujejo tekočine; pitna daritev :   slika prikazuje kralja pri libaciji

libanonizácija   -e ž ( á )  ekspr.
vmešavanje države v zadeve druge države ob političnih konfliktih, vojaških spopadih v tej državi zaradi lastnih koristi:   kulturniki so že ob začetku osamosvajanja napovedali libanonizacijo Jugoslavije

líbanonski   -a -o prid. ( ȋ )
bot., v zvezi libanonska cedra   vedno zeleno, macesnu podobno drevo, po izvoru iz Prednje Azije, Cedrus libani:

libéla   -e ž ( ẹ̑ )
1. teh.  kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege, vodna tehtnica:   naravnati libelo
// cevka, delno napolnjena s tekočino, kot del raznih merilnih naprav:   libela pri geodetskih instrumentih
2. knjiž.  kačji pastir:   tihi let libele

líbera   -e ž ( ȋ )
rel., nekdaj  obred za pokojnika, pri katerem se moli, poje latinska molitev z začetkom: Libera me:   maša z libero / peti libero

liberál   -a m ( ȃ )
knjiž. liberalec :   liberali in demokristjani / biti po nazorih liberal

liberálec   -lca m ( ȃ )
1. član liberalne stranke:   vlada pod vodstvom slovenskih liberalcev
// nekdaj  član, pristaš Narodne napredne stranke, naprednjak:   slovenski liberalci in klerikalci
2. pristaš liberalizma:   v njem je nekoliko liberalca

liberálen   -lna -o prid. ( ȃ )
1. ki izhaja iz liberalizma:   liberalni tokovi tistega časa ; liberalna miselnost ; liberalno politično prepričanje / liberalni mladoslovenci in konservativni staroslovenci ; liberalna stranka
// v nekaterih državah  nanašajoč se na liberalno stranko:   v volilnem boju so ga podprli vsi liberalni časopisi ; liberalna opozicija
2. strpen , širokosrčen , popustljiv :   ne bo ti delal težav, saj je zelo liberalen / njegovi liberalni nazori o morali ; zagovarjati liberalno vzgojo
♦  polit.  liberalni kapitalizem  razvojna stopnja kapitalizma, za katero je značilna neomejena svobodna konkurenca

liberalístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na liberalizem:   liberalistično gospodarstvo ; liberalistična kulturna izročila / slabš.  liberalistične fraze

liberalizácija   -e ž ( á )
odstranitev ovir, omejitev v postopkih, poslovanju:   carinska liberalizacija ; liberalizacija predpisov ; liberalizacija mednarodne trgovine, uvoza / proces duhovne liberalizacije

liberalízem   -zma m ( ī )
1. gospodarska in politična miselnost, ki poudarja gospodarsko in politično svobodo:   začetki liberalizma / slovenski meščanski liberalizem ; politični liberalizem / novi liberalizem  teorija in gospodarskopolitična smer, ki spodbuja prosto trgovino in nasprotuje posegom države v gospodarstvo; neoliberalizem
♦   ekon.  gospodarski  ali  ekonomski liberalizem  teorija in gospodarskopolitična smer, ki zahteva neovirano delovanje gospodarskih zakonitosti
2. strpnost , širokosrčnost , popustljivost :   liberalizem v vzgoji

liberalizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
odstraniti ovire, omejitve v postopkih, poslovanju:   liberalizirati pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti ; liberalizirati uvoz opreme / liberalizirati gledališki repertoar

liberálka   -e ž ( ȃ )
1. članica liberalne stranke:   za predsednico parlamenta so izvolili liberalko
2. pristašinja liberalizma:   je goreča liberalka in borka za človekove pravice

liberálnost   -i ž ( ȃ )
liberalni nazori, liberalna miselnost:   glede na politično usmerjenost je bil znan po liberalnosti / liberalnost do nezdravih pojavov med mladino
// lastnost, značilnost liberalnega:   liberalnost stališč

liberálski   -a -o prid. ( ȃ )
nav. ekspr.  nanašajoč se na liberalce:   liberalska tradicija družine

liberálstvo   -a s ( ȃ )
star. liberalizem :   širjenje liberalstva

liberalúh   -a m ( ū )
slabš. liberalec :   to so sami liberaluhi

liberátor   -ja m ( ȃ )
med drugo svetovno vojno  štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-24:   zavezniški liberatorji

libertín   -a m ( ȋ )
1. zgod., pri starih Rimljanih  nekdanji suženj, ki mu je gospodar dal svobodo; osvobojenec :   libertini in patroni
2. knjiž. svobodomislec :   biti po nazorih libertin

libertínec   -nca m ( ȋ )
knjiž. svobodomislec :   nazori libertincev

libertinízem   -zma m ( ī )  knjiž.
1. svobodomiselnost , svobodomiselstvo :   vpliv libertinizma na pisatelja
2. razuzdanost , razvratnost :   libertinizem bogataške družbe

libidinálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na libido:   libidinalni razvoj ; libidinalne fantazije ; libidinalna vzdraženost, zadovoljitev, želja / libidinalni vzgibi

libidinózen   -zna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na libido:   libidinozno nagnjenje / libidinozne podobe in predstave  pohotne, nasladne

libído   -a m ( ȋ )
psih., po Freudu  spolni nagon kot osnova vseh nagonov:   upadanje libida
♦   med.  spolni nagon

líbra   -e ž ( ȋ )  nekdaj
1. denarna enota raznih (večjih) vrednosti:   potrošiti sto liber
2. utežna enota, od 300 do 500 g:   dve libri volne

librácija   -e ž ( á )
astron.  na videz nihajoče gibanje Lune:   zaradi libracije vidimo več kot polovico Luninega površja

libretíst   -a m ( ȋ )
kdor (na)piše libreto:   skladateljevo sodelovanje z libretistom

libréto   -a m ( ẹ̑ )
dramsko delo kot besedni del v operi, oratoriju:   napisati libreto ; libreto Verdijevega Trubadurja ; libreto za opero / operetni libreto / razstava starih libretov

libúrna   -e ž ( ȗ )
navt.  lahka, hitra ilirska ali rimska vojna ladja z dvema vrstama vesel in enim jamborom:

licàt   -áta -o prid. ( ȁ ā )
ekspr.  ki ima velika, debela lica:   licat kmet / licat obraz

líce   -a s ( ī )
1. nav. mn.  del obraza ob strani nosu in ust:   napihniti lica ; poljubiti na obe lici ; uščipniti v lice ; pobožati otroka po licu ; po licih tečejo solze ; bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica ; eno lice je že obrito ; jamica na licu ; imeti znamenje na desnem licu ; lica kakor mleko in kri  bela in rdeča / ekspr.  lica ji gorijo od zadrege / v lica ga zebe ; biti rdeč v lica
2. star.  prednja stran glave; obraz :   opazovati v ogledalu svoje lice ; gledal ga je naravnost v lice ; v lice mu je zapihal oster veter ; nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice ; izraz na licu se ni spremenil / na licu se ji bere skrb
3. stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran:   lice blaga je obledelo ; prišiti krpo kar na licu / tkanina z dvojnim licem / obračati blago na lice in narobe ; na lice plesti same desne petlje
// prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje:   položiti igralno karto z licem navzgor ; lice bankovca, čeka, kovanca
4. knjiž. pročelje , fasada :   pred vhodnimi vrati so stopnice, lice je lepo pobeljeno
5. knjiž., s prilastkom podoba , videz , zunanjost :   lice pokrajine se je zdaj popolnoma spremenilo ; dati okolici kulturnejše lice ; soba je dobila bolj prijazno lice ; mesto izgublja starinsko lice ; prizadevanje za lepše lice mesta / njegova navzočnost je dala prireditvi slovesno lice / ekspr., z oslabljenim pomenom:  izbrisati kaj z lica zemlje ; te ideje bodo spremenile lice družbe in sveta
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta   tam, kjer se kaj zgodi, je; na kraju samem 1 :  storilca so prijeli na licu mesta ; skupina je gradivo zbirala na licu mesta
// brez odlašanja, takoj:   ukrepal je na licu mesta
●  star.  ko je to slišal, se mu je lice razjasnilo  obraz ; star.  oblaki so se razgrnili in mesec je pokazal svoje lice  je postal viden ; star.  šele zdaj je pokazal svoje pravo lice  obraz ; ekspr.  kri mu je zalila lica  zardel je ; ekspr.  vsa kri mu je izginila iz lic  prebledel je ; star.  v lice kaj povedati komu  v obraz, v brk ; knjiž.  na licih ji cvetejo rože  je mlada in lepega obraza ; star.  poznam ga po licu, po imenu ne  na videz
♦  lov.  izboklina na levi strani kopita lovske puške, kamor se nasloni lovčevo lice

liceálen   -lna -o prid. ( ȃ )
zastar. licejski :   licealni študij / licealna knjižnica

licêj   -a m ( ē )
1. srednja šola za splošno izobrazbo, gimnazija:   obiskovati licej
2. pog., med obema vojnama  Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani:   ravnatelj liceja
3. do 1848  vmesna šola z več oddelki med šestletno gimnazijo in univerzo:   graški, ljubljanski licej
4. pri starih Grkih  šola, v kateri je predaval Aristotel:   licej v Atenah
♦  šol.  dekliški licej  nekdaj  šestletna srednja šola za splošno izobrazbo ženske mladine

licêjec   -jca m ( ē )
dijak, učenec liceja:

licêjka   -e ž ( ē )
1. dijakinja, učenka liceja:   gruča licejk
2. nekdaj  Licejska knjižnica v Ljubljani:   študirati v licejki ; vodja licejke

licêjski   -a -o prid. ( ē )
nanašajoč se na licej:   licejski profesorji / Licejska knjižnica v Ljubljani  v 19. stoletju in v začetku 20. stoletja  študijska knjižnica v Ljubljani

licemér   -a m ( ẹ̑ )
knjiž. licemerec , hinavec :   ta človek je licemer

licemérec   -rca m ( ẹ̑ )
nav. ekspr.  licemerski človek:   licemerci so se javno zgražali, skrivaj pa jo občudovali ; taka vzgoja naredi iz otrok licemerce / knjiž.  stari licemerec ga je sprejel prijateljsko, čeprav je snoval zaroto proti njemu  hinavec

liceméren   -rna -o prid. ( ẹ̄ )
knjiž. licemerski , hinavski :   licemerni ljudje / licemerna morala / licemeren smehljaj

licemériti   -im nedov. ( ẹ̄ ẹ̑ )
knjiž., nav. ekspr.  licemersko se vesti ali govoriti, hliniti se:   licemeril je in jim lagal ; zavestno, zvito licemeriti

licemérje   -a s ( ẹ̑ )
knjiž. licemerstvo , hinavščina :   bičati licemerje meščanske družbe

licemérka   -e ž ( ẹ̑ )
nav. ekspr.  licemerska ženska:   taka vzgoja je napravila iz nje licemerko

licemérski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nav. ekspr.  ki se kaže poštenega, dobrega, čeprav v resnici ni tak:   licemerski ljudje ; licemerska meščanska družba / licemerska morala ; licemersko govorjenje
// knjiž. hinavski , neiskren , neodkrit :   licemerski prijatelji / besede so bile prijazne, toda licemerske

licemérstvo   -a s ( ẹ̑ )
nav. ekspr.  licemersko vedenje ali govorjenje:   satirik biča licemerstvo ; licemerstvo in svetohlinstvo / knjiž.  biti prijazen brez licemerstva  hinavščine

licénca   -e ž ( ẹ̑ )
1. pooblastilo za izkoriščanje tujega patenta, modela, žiga:   odkupiti licenco ; delati televizorje po tuji licenci ; licenca za elektronske varilne aparate ; lastnik licence / domač proizvod po tuji licenci
2. dovoljenje za opravljanje kake funkcije, dejavnosti:   imeti mednarodno veljavno licenco ; ostati brez licence ; imetnik ustrezne licence ; izdaja, podeljavanje licenc ; odvzem, pridobitev licence / tekmovalna, trenerska licenca ; vodniška licenca / pokazati licenco  tako dovoljenje v pisni obliki
3. knjiž.  dovoljen odmik, odstopanje od ustaljenih pravil, ravnanja:   dovolil si je nekaj licenc ; režiserske licence
♦  film.  licenca  dovoljenje za javno prikazovanje filma, ki ga izda nosilec materialnih avtorskih pravic ; lit.  poetična licenca  pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina

licenciát   -a m ( ȃ )
nekdaj  stopnja akademske izobrazbe, višja od bakalavreata:   doseči filozofski licenciat
// naslov človeka s tako izobrazbo:   biti licenciat zdravilstva

licencíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od licencirati:   licenciranje proge za motorne dirke / pripeljati bika k licenciranju ; licenciranje žrebcev

licencírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
šport.  uradno izjaviti, da je kaj za določen namen primerno, ustrezno, potrditi:   licencirati dirkalno progo
♦  vet.  licencirati bika, merjasca  po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za oplojevanje, potrditi

licénčen   -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na licenco:   licenčna pogodba ; licenčna določila / tovarna in njen francoski licenčni partner
♦   šport.  licenčni avtomobilski dirkač  dirkač, ki ima pogodbo s tovarno, s katere avtomobilom tekmuje ; licenčni (teniški) igralec  igralec, ki sicer nastopa za denar, a je še vedno pod jurisdikcijo svoje nacionalne zveze

licenčnína   -e ž ( ī )
plačilo za pridobitev, uporabo licence:   licenčnine za patente so navadno visoke ; plačevati licenčnino ; oprostitev plačila licenčnine ; stroški licenčnine

licitácija   -e ž ( á )
1. javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto, dražba:   udeležiti se licitacije ; dati najdene predmete na licitacijo ; kupiti, prodati na licitaciji ; licitacija rabljene opreme, zemljišča
2. razpis za oddajo dobave, dela, pri čemer dobi naročilo, kdor ponudi najugodnejše pogoje, zlasti nizko ceno:   objaviti licitacijo / obrtna dela za stolpnico so bila oddana na licitaciji / javna licitacija
♦  igr.  napovedovanje (višje) vrednosti pri igri s kartami

licitacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na licitacijo:   licitacijski pogoji / licitacijska prodaja

licitánt   -a m ( ā á )
1. kdor se s ponujanjem večje vsote poteguje za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražilec:   za travnik se je potegovalo več licitantov
2. kdor se s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, poteguje za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji:   licitanti za prevzem gradbenih del na novi šoli

licitánta   -e ž ( ȃ )
nar. licitacija , dražba :   gasilci so na veselici priredili tudi licitanto ; posestvo je bilo prodano na licitanti

licitátor   -ja m ( ȃ )
kdor vodi licitacijo, dražilec:   izkušen, uspešen licitator ; zgovoren licitator

licitíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od licitirati:   sodelovati pri licitiranju

licitírati   -am nedov. ( ȋ )
1. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražiti:   nikogar ni bilo, ki bi hotel licitirati ; licitirati les
2. s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, potegovati se za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji:   za gradbena dela so licitirala tri podjetja
3. voditi licitacijo:   kdo zna licitirati
♦  igr.  napovedovati (višjo) vrednost pri igri s kartami

líčar   -ja m ( ȋ )
kdor se poklicno ukvarja z ličenjem:   sprejmemo ličarja / avto ličar  avtoličar ; ličar avtomobilov, stekla

líčarski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ličarje:   ličarska dela / ličarska stroka

líčarstvo   -a s ( ȋ )
dejavnost, ki se ukvarja z ličenjem avtomobilov:

líčece   -a  [ ličəce ]  s ( ī )
ekspr.  manjšalnica od lice 1:   dojenček ima okrogla ličeca ; mehka, rdeča ličeca ; jamica v ličecih

líček   -čka m , mn.  líčka  s tudi  líčki m ( ȋ )
ekspr.  manjšalnica od lice 1:   pobožati otroka po ličku ; imeti okrogla, rdeča lička ; jamice na ličkih ; lička kot mleko in kri  bela in rdeča

líčen 1   -čna -o prid. , líčnejši  ( í ī )
nav. ekspr.  lep, zlasti po obliki, izdelavi:   lična hišica ; lična košarica / imeti lično pisavo / učenčevi zvezki so lični / v stanovanju je vse čisto in lično

líčen 2   -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lice:   lične kosti ; povešene lične mišice / lična stran tkanine  prava stran, lice / lična in hrbtna stran medalje

líčenje   -a s ( ī )
glagolnik od ličiti 1 :   ličenje vek ; knjiga o ličenju in kozmetiki sploh / ličenje avtomobilov

líči   -ja m ( ȋ )
subtropsko sadno drevo s temnozelenimi svetlečimi listi ali njegov sad z grobo, hrapavo, rdečkasto lupino:   povezovati sadeže ličija v šope ; ananas, kivi in liči

ličílen   -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se liči:   ličilno sredstvo / ličilni nož

ličílo   -a s ( í )
1. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza:   uporabljati ličila ; poudariti oči z ličilom ; plast ličila / svetlo ličilo za ustnice
2. knjiž. barva , lak :   nanašati ličilo
3. zastar.  loščilo (za čevlje):   škatlica ličila

ličínka   -e ž ( ȋ )
zool.  žival na razvojni stopnji med jajčecem in bubo ali med jajčecem in razvito živaljo:   ličinka se levi, zabubi, zaprede ; ličinka zleze iz jajčeca / žuželčje ličinke ; uničevati ličinke koloradskega hrošča ; ličinke trakulje ; ličinke žab  paglavci

líčiti 1   -im nedov. ( í ȋ )
1. nanašati ličilo na obraz:   ličiti obrvi, ustnice ; ličiti si trepalnice / ličiti igralca pred nastopom ; ženske se ličijo ; skrbno se ličiti ; ličiti se pred ogledalom
2. prekrivati z barvo, lakom:   ličiti avtomobile

líčiti 2   -im nedov. ( í ȋ )
zastar., navadno v zvezi z na   biti podoben, spominjati:   sin liči na očeta / tak sistem liči na absolutizem

líčje   -a s ( ȋ )
1. bot.  del lubja, sestavljen iz mrtvih celic:   vlakna ličja ; zajedavci v ličju
2. ta del lubja, ki se uporablja za vezanje, pletenje:   zvezati z ličjem ; palmovo ličje ; košarica iz ličja ; plašč iz lipovega ličja / vrbovo ličje / ličje konoplje, lanu  vlakna, vlakenca
3. nar. ličkanje :   z ličjem napolnjena blazina

líčkanje   -a s ( ȋ )
1. glagolnik od ličkati:   ličkanje jim je šlo hitro od rok / povabiti na ličkanje ; razpoloženje pri ličkanju je bilo veselo
2. krovni listi, odstranjeni s koruznega storža:   napolniti blazino z ličkanjem ; šumenje ličkanja ; copate iz ličkanja

líčkar   -ja m ( ȋ )
kdor lička:   gospodinja je pogostila ličkarje

líčkati   -am nedov. ( ȋ )
odstranjevati s koruznega storža krovne liste:   pri sosedovih ličkajo / ličkati koruzo

líčkovina   in  ličkovína -e ž ( ȋ; í )
nar. ličkanje :   sušiti ličkovino

líčnat   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ličje:   ličnate copate / ležati na ličnati blazini  napolnjeni z ličkanjem

líčnica   -e ž ( ȋ )
anat.  ploščata parna kost med zgornjo čeljustnico in senčnico:   poškodovati si ličnico / ličnice mu izstopajo ; ostre, široke ličnice ; shujšan obraz s štrlečimi ličnicami

líčnik 1   -a m ( ȋ )
les.  skobljič za končno izgladitev ploskve:   ličnik in kosmač

líčnik 2   -a m ( ȋ )
anat.  vsak od štirih zob med podočnikom in prvim kočnikom v eni čeljusti:

líčnost   -i ž ( í )
nav. ekspr.  lastnost, značilnost ličnega 1 :   občudovati ličnost hišice / ličnost pisave

líder   -ja m ( í )
publ.  voditelj, zlasti politični:   liderji afriških držav / lider delovne skupine

líderstvo   -a s ( í )  pog.
1. vodilni položaj v kaki skupini, skupnosti, organizaciji:   nočejo, da bi tekmeci ogrožali njihovo liderstvo ; zagotoviti si nesporno liderstvo ; boj za liderstvo
2. način vodenja:   volivci niso ocenjevali njegovega ne preveč posrečenega liderstva stranke ; pomanjkanje pravega liderstva

lídijski   -a -o prid. ( í )
glasb., v zvezi lidijska lestvica , v srednjeveški cerkveni glasbi  diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona f navzgor:

lidít   -a m ( ȋ )
kem.  brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina; ekrazit :   granate so nekdaj polnili z liditom
♦  min.  temno sivi različek kalcedona

lído   -a m ( ȋ )
knjiž.  peščena obala, plaža:   hoditi po lidu
♦   geogr.  podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja

life   gl. lajf

liferánt   -a m ( ā á )
nav. slabš. dobavitelj :   vojni liferanti

líft   -a m ( ȋ )
pog.  (osebno) dvigalo:   stopiti v lift ; peljati se z liftom

liftboy   -a  [ lífdbôj tudi lífdbój ]  m ( ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑ )
uslužbenec pri dvigalu, zlasti v hotelu:   livriran liftboy

lífting   -a m ( ȋ )
kirurško zategovanje, dvigovanje obrazne kože, s čimer se doseže zlasti izravnava gub:   odločila se je za lifting obraza in popravek nosu ; učinki liftinga ; liposukcija in lifting / naravni lifting ; obrazni lifting

líga   -e ž ( ī )
1. organizacija, društvo, zlasti za zaščito česa, za boj proti čemu:   ustanoviti ligo / protituberkulozna liga
2. šport.  skupina, ki jo sestavljajo v tekmovalni sezoni moštva približno enakih sposobnosti:   izpasti iz lige ; zasesti prvo mesto v ligi / conska liga  ki združuje tekmovalna moštva določenega območja ; zvezna liga  ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz cele države
// tekmovanje v okviru take skupine:   zadnje kolo košarkarske lige

lígarica   -e ž ( ȋ )
zool.  divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis:

ligáš   -a m ( á )
1. šport. žarg.  društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v ligi:   uspeh domačega ligaša / igralci občinskega ligaša
2. lit.  član skupine katoliško usmerjenih dijakov ob koncu stoletja, ki jo je vodil J. E. Krek:   ligaši in zadružani

ligáški   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na ligaše ali liga 2:   ligaško moštvo / ligaško tekmovanje

ligatúra   -e ž ( ȗ )
1. tisk.  znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk:   prebrati ligaturo ; uporabiti ligaturo &
2. glasb.  znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj:   napisati ligaturo
3. med. podveza , podvezovanje :   ligatura žile

lígenj   -gnja m ( í )
zool.  sipi podoben glavonožec s parom trikotnih plavuti, Loligo vulgaris:   jadranski lignji ; lovke lignjev ; hobotnice, sipe in lignji / orjaški lignji  ki živijo v velikih globinah in se z njimi hranijo kiti glavači, Architeuthidae / dušeni, ocvrti, pečeni, praženi lignji ; narezani, očiščeni lignji ; polnjeni lignji ; lignji s krompirjem, paradižnikom ; rezanci, rižota z lignji

light show   in  lightshow -a  [ lájt šôv- ]  m ( ȃ, ȏ )
niz svetlobnih efektov, sestavljenih iz večbarvnih svetlobnih pramenov spreminjajoče se jakosti in smeri:   vrhunsko izvedbo podpirajo odlično ozvočenje, animacija in light show ; laserski light show
// naprava, ki omogoča tak svetlobni efekt:   kupil je light show za ansambel

lignín   -a m ( ȋ )
kem.  organska spojina, ki je pomembna sestavina celičnih sten lesnatih rastlin:   celuloza in lignin

lignít   -a m ( ȋ )
premog nižje kalorične vrednosti:   kuriti z lignitom ; rudnik lignita

ligníten   -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lignit:   lignitni bazen / lignitni premog

ligúster   -tra m ( ú )
vrtn.  grm s suličastimi ali ovalnini listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami, Ligustrum:   živa meja iz ligustra

líh   -a -o prid. ( ȋ ī )
ki ni deljiv z dve:   hiše na tej strani imajo lihe številke
♦   mat.  liha funkcija  funkcija, ki je središčno somerna glede na koordinatno izhodišče ; liho število  naravno število, ki ni deljivo z dve

lihopérnat   -a -o prid. ( ẹ̑ )
bot., v zvezi lihopernati list   pernati list, ki ima liho število delov:

lihopŕst 1   -a m ( ȓ r̄ )
nav. mn., zool.  lihoprsti kopitarji:

lihopŕst 2   -a -o prid. ( ȓ r̄ )
zool.  ki ima en prst ali tri prste:   ta žival je lihoprsta / lihoprsti kopitarji

líhost   -i ž ( ī )
mat.  lastnost, značilnost lihega:   lihost in sodost števil

líj   -a m ( ȋ )
knjiž. lijak :   stekleni liji / dno mogočnega apnenčastega lija

liják   -a m ( á )
1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino:   z lijakom doliti vina v steklenico ; pločevinast, steklen lijak ; grlo lijaka
●   ekspr.  ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom  da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda ; šalj.  nürnberškega lijaka ni  ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda
// kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku:   v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene ; granate so izkopale globoke lijake ; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku
2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode:   zliti pomije v lijak ; umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak ; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen  odvodna cev pri tej posodi
♦  agr.  lijak za seno  jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno ; meteor.  lijak tornada  osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan ; teh.  polnilni lijak  del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo

lijákast   -a -o prid. ( á )
podoben lijaku:   lijakaste grape ; granate so izkopale lijakaste jame ; zvrtati lijakasto luknjico / obleka z lijakastimi rokavi ; lijakasto ustje reke
♦   bot.  lijakasti cvet  cvet z lijakasto podaljšanim cvetnim vencem

lijána   tudi  liána -e ž ( ȃ )
bot.  rastlina, ki pri rasti potrebuje oporo:   fižol je lijana ; z dreves v pragozdu visijo lijane ; tropske lijane

líjast   -a -o prid. ( ȋ )
knjiž. lijakast :   granata je izkopala lijasto jamo / lijasto ustje reke

líjavica   in  lijávica -e ž ( ī; ȃ )
1. star. ploha , naliv :   v hudi lijavici je zgrešil pot ; ta novica je delovala kot mrzla lijavica
2. med.  neobičajno pogostno iztrebljanje tekočega blata; driska :   ustaviti lijavico s čajem

líjček   -čka m ( ȋ )
manjšalnica od lij(ec):   zlivati skozi lijček

líjec   -jca m ( ȋ )
lijak :   z lijcem vlivati v steklenico

lík 1   -a m ( ȋ )
1. oseba kot literarna, dramska upodobitev:   podati življenjsko pristen lik ; igralec je ustvaril prepričljiv lik te zgodovinske osebe ; filmski, igralski, odrski liki ; to je najlepši ženski lik v njegovih romanih ; liki v tragediji ; ekspr.  Shakespearova galerija človeških likov / dramski lik
// s prilastkom  oseba kot nosilec kake lastnosti:   igralec je dobro predstavil lik gizdalina ; lik človeka iz ljudstva ; junaški lik iz naše revolucije ; lik borca in heroja
2. knjiž., navadno s prilastkom  likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip 1 , podoba :   lesen lik sejalca ; lik zveri ; lik iz kamna ; lik na kovancu ; znamke s pesnikovim likom ; pren.  duhovni lik pesnika
●   knjiž.  njen lik mu je vedno pred očmi  obraz, podoba, postava
3. kar je likovno upodobljeno sploh:   risati po pesku nekakšne like ; okrasni liki na ploskvi
4. geom.  tvorba, sestavljena iz točk, premic in ravnin:   izračunati ploščino lika / enakokotni lik ; ploskovni, prostorski lik ; podobni, skladni liki ; raznostranični lik / geometrijski lik
5. igr.  obrazec, razdeljen v kvadrate, v katere se vnašajo določene rešitve:   vpisati besedo, črko v lik / magični lik  pri katerem se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo
♦  šport.  lik  kar nastane ob spremembi smeri na smučeh; skupina med seboj povezanih elementov umetnostnega drsanja ; obvezni liki  liki umetnostnega drsanja, ki so glede na težavnost, izvajanje in število ponovitev natančno predpisani

lík 2   -a m ( ī )
zastar. ličje :   privezati trto z likom

likálec   -lca  [ tudi likau̯ca ]  m ( ȃ )
kdor se poklicno ukvarja z likanjem:   likalec v konfekcijski delavnici

likálen   -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na likanje:   primerno mehka likalna podlaga / (električni) likalni stroj ; likalna deska  z blagom prevlečena deska za likanje oblek ; likalna miza

likálka   -e  [ tudi likau̯ka ]  ž ( ȃ )
ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem:

likálnica   -e ž ( ȃ )
1. prostor za likanje:   stanovanjski blok ima svojo sušilnico in likalnico
2. (manjše) podjetje za likanje:   lastnica pralnice in likalnice
// obrat za likanje v tovarni:   v novem tovarniškem poslopju sta nameščeni šivalnica in likalnica

likálnik   -a m ( ȃ )
priprava, sestavljena iz kovinskega dela z gladko ploščo, ki se da segreti, in ročaja:   priklopiti likalnik ; vroč likalnik / električni likalnik ; krojaški, potovalni likalnik ; vlažilni (električni) likalnik ; likalnik na oglje ; podstavek za likalnik
♦   teh.  likalnik z regulatorjem  ali  avtomatski likalnik

likálo   -a s ( á )
star. likalnik :   vroče likalo

líkanec   -nca m ( ȋ )
usnj.  gladko, močno usnje za sedlarske in torbarske izdelke:   puška v etuiju iz rjavega likanca

líkanje   -a s ( ȋ )
glagolnik od likati:   likanje perila ; pranje in likanje / likanje jezika / likanje okusa

líkar   -ja m ( ȋ )
kdor se poklicno ukvarja z likanjem:   barvarji oblek in likarji
♦  zool.  hrošč, katerega ličinka uničuje ličje sadnega drevja, Scolytus

líkarica   -e ž ( ȋ )
ženska, ki se poklicno ukvarja z likanjem:   likarice v kemični čistilnici / ročna, strojna likarica

líkati   -am nedov. ( ȋ )
1. potegovati z vročim likalnikom po tkanini, da se zgladi:   gospodinja pere in lika ; likati hlače, perilo ; likati obleko na lice, narobe / likati na oglje  z likalnikom na oglje ; likati z vlažno krpo  da se med likalnik in tkanino polaga vlažna krpa
// delati kaj gladko, nezmečkano:   likati pod pritiskom ; likati s strojem
♦   usnj.  likati usnje
2. knjiž.  slovnično, stilno izboljševati:   likati svojo govorico ; likati jezik ; likati verze
3. knjiž. vzgajati , oblikovati :   učiti in likati mladino ; likal se je v dobrega borca ; likati se pri Cankarju / likati svoj slikarski dar
4. star. loščiti , svetliti :   likati čevlje, nohte

likêr   -ja m ( ȇ )
žgana pijača iz vinskega žganja ali špirita z dodatkom sladkorja, sadnih sokov, aromatičnih snovi:   piti liker ; kozarček likerja ; tovarna likerjev / hruškov, jajčni, kavni liker ; liker iz višenj

likêrski   -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na liker:   likerski okus ; likerska industrija / likerski kozarček

líki   vez. ( ȋ )
zastar., med členi v stavku kakor 2 :  jezero leži pred menoj liki na dlani

líkof   -a m ( ȋ )
zlasti v kmečkem okolju  pojedina, pitje po končanem večjem (gradbenem) delu, po sklenjeni kupčiji:   hiša je dokončana, zvečer bomo imeli likof / piti likof ; dati za likof
●   pog.  kdaj bo likof  kdaj bo delo končano

líkov   -a -o prid. ( ī )
bot., v zvezi likovo vlakno   vlakno ličja:

líkoven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na umetnost oblikovanja in upodabljanja:   likovni elementi ; moderen likovni izraz ; likovni svet japonskih grafikov ; likovna kritika, kultura ; velike likovne stvaritve / obiskovati likovni krožek na šoli ; likovni pedagog ; razstavljati v likovnem salonu ; likovni umetnik / likovna oprema knjige / najboljša dela naše likovne umetnosti  slikarstva, kiparstva, arhitekture
♦   šol.  likovni pouk  učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja

líkovnica   -e ž ( ȋ )
publ.  likovna umetnica, upodabljajoča umetnica:   razstavlja skupina mladih likovnic

líkovnik   -a m ( ȋ )
publ.  likovni umetnik, upodabljajoči umetnik:   razstava del starejših slovenskih likovnikov ; likovniki, skladatelji, pesniki

líkovnost   -i ž ( ȋ )
um.  skupek prvin, s katerimi upodobljena stvar vidno učinkuje:   abstraktna, čista likovnost

líkovnoumétnosten   -tna -o prid. ( ȋ-ẹ́ )
nanašajoč se na likovno umetnost:   literarne in likovnoumetnostne smeri našega časa / pisati likovnoumetnostne kritike

líktor   -ja m ( ī )
pri starih Rimljanih  uslužbenec, ki nosi pred visoko uradno osebo liktorski sveženj:   pred konzulom so stopali liktorji

líktorski   -a -o prid. ( ī )
nanašajoč se na liktorje:   liktorske dolžnosti / liktorski snop  v fašistični Italiji  butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol fašizma ; liktorski sveženj  pri starih Rimljanih  butara, sveženj šib z vanj zataknjeno sekiro kot simbol oblasti

líkvida   -e ž ( ȋ )
jezikosl.  zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom, jezičnik:   l in r sta likvidi

likvidácija   -e ž ( á )
1. nav. ekspr. odprava , uničenje , odstranitev :   likvidacija kolonializma, nepismenosti, oborožitve / likvidacija dolgov / publ.  levo krilo stranke zahteva voditeljevo politično likvidacijo
2. pravn.  prenehanje obstoja gospodarske organizacije:   izvesti likvidacijo / redna likvidacija ; prisilna likvidacija  stečaj
// v zvezi z v   postopek za to prenehanje:   iti, preiti v likvidacijo ; biti v likvidaciji ; zadruga v likvidaciji
3. usmrtitev po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika:   opraviti likvidacijo / množične likvidacije prebivalstva
♦  adm.  presoja pravilnosti knjigovodske listine in njena priprava za nadaljnjo obravnavo

likvidacíjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na likvidacijo:   likvidacijski ukrepi kolonizatorjev / likvidacijski odbor ; uveden je likvidacijski postopek / to taborišče je bilo izrazito likvidacijsko taborišče
♦  ekon.  likvidacijska masa  premoženje dolžnika, ki je v likvidaciji

likvidátor   -ja m ( ȃ )
1. nav. ekspr.  kdor kaj odpravi, uniči, odstrani:   likvidatorji narodnih manjšin
2. pravn.  kdor izvaja postopek redne likvidacije:   opravljati posle likvidatorja
3. kdor koga usmrti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika:   določiti likvidatorja
4. uslužbenec v likvidaturi:   likvidator osebnih dohodkov, računov
♦  polit.  pristaš likvidatorstva

likvidátorski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na likvidatorje ali likvidatorstvo:   biti dodeljen likvidatorski enoti / likvidatorska smer v partiji

likvidátorstvo   -a s ( ȃ )
polit.  smer v ruski socialnodemokratski stranki po letu 1905, ki se je zaradi carističnega terorja zavzemala za razpust stranke:   Leninov boj proti likvidatorstvu
// slabš.  taka smer v stranki, partiji sploh:   v partiji je prišlo do likvidatorstva in frakcionaštva

likvidatúra   -e ž ( ȗ )
oddelek v podjetju, ustanovi, v katerem se likvidirajo knjigovodske listine:   biti zaposlen v likvidaturi

likvíden   -dna -o prid. ( ȋ )
1. v danem času sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilno sposoben:   postati likviden ; likvidna banka ; podjetje ni likvidno / likvidno gospodarstvo
2. ekon.  ki se lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva, unovčljiv:   likvidne premoženjske oblike ; likvidna sredstva / denar je najbolj likvidna oblika premoženja

likvidíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od likvidirati:   likvidiranje tolpe

likvidírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. nav. ekspr. odpraviti , uničiti , odstraniti :   industrija je likvidirala staro obrt ; radikalno likvidirati fevdalne odnose / likvidirati nasprotnikovo postojanko
2. pravn.  napraviti, da poslovanje, delovanje gospodarske organizacije za stalno preneha; ukiniti , razpustiti :   likvidirati podjetje, zadrugo
3. usmrtiti po nalogu organizacije, gibanja ali posameznika:   likvidirati političnega nasprotnika ; ponoči so nekoga likvidirali / likvidirati internirance
♦  adm.  presoditi pravilnost knjigovodske listine in jo s tem pripraviti za nadaljnjo obravnavo

likvídnost   -i ž ( ȋ )
1. sposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilna sposobnost:   likvidnost podjetij se veča ; stopnja likvidnosti / likvidnost gospodarstva
2. ekon.  značilnost, da se (kaj) lahko hitro in brez izgub spremeni v denarna sredstva, unovčljivost:   različna likvidnost premoženja

likvídnosten   -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na likvidnost:   likvidnostna rezerva
♦   ekon.  likvidnostni koeficient  število, ki izraža razmerje med denarnimi sredstvi in zapadlimi obveznostmi

líkvor   -ja m ( ȋ )
anat.  tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, možgansko-hrbtenjačna tekočina:   preiskava likvorja

líla   -- prid. ( ȋ )
pog.  (bledo) vijoličast, lilast:   lila obleka ; jopica je lila

lílast   -a -o prid. ( ȋ )
(bledo) vijoličast:   lilasti cveti ; nositi lilasto obleko ; lilasto pisemce ; pesn.  lilast somrak / rad ima lilasto barvo

lílek   -lka m ( ȋ )
nar.  kačji lev:   opaziti pod grmom lilek

lílija   -e ž ( í )
vrtna rastlina z visokim steblom in velikimi lijakastimi belimi cveti:   cvetoča lilija ; vonj lilij ; dekle je bilo čisto kot lilija / bela lilija
●  star.  pred svetom nosi lilijo  dela se nedolžnega, čistega
♦  bot.  kranjska lilija  gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum ; turška lilija  rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon ; etn.  bela bela lilija  otroška igra, pri kateri eden od igralcev stoji z zavezanimi očmi sredi kroga drugih in izbere koga, da zavzame njegovo mesto ; zool.  morske lilije  na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea

lílijan   tudi  liliján -a m ( ī; ȃ )
vrtn.  okrasna ali divja rastlina z dolgimi pritličnimi listi in velikimi lijakastimi cveti; maslenica

lílijast   -a -o prid. ( í )
podoben liliji:   lilijasti okraski na kapitelu / knjiž., ekspr.  imeti lilijast obraz  zelo bel; nedolžen, čist

lílijevka   -e ž ( í )
nav. mn., bot.  rastline z enojnim cvetnim odevalom iz šestih enakih listov, Liliaceae:

lílijski   -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na lilijo:   lilijski listi / knjiž., ekspr.  njene lilijske roke  bele, krhke
// knjiž., ekspr. nedolžen , čist :   lilijska mladost

liliputánec   -nca m ( ȃ )
knjiž. pritlikavec :   cirkuška predstava liliputancev / kolibriji so liliputanci med ptiči / duševni liliputanec

liliputánka   -e ž ( ȃ )
knjiž. pritlikavka :   liliputanci in liliputanke / v primeri s sorodnimi rastlinami je ta cvetlica liliputanka

liliputánski   -a -o prid. ( ȃ )
knjiž., ekspr.  zelo majhen:   v roki je imela liliputanski kovček ; liliputanske države / liliputanska nagrada

liliputánstvo   -a s ( ȃ )
knjiž., ekspr. omejenost , ozkosrčnost :   pesnikov spopad z liliputanstvom sodobnikov

lím   -a m ( ȋ )
pog. lepilo :   lim dobro drži / kuhati lim  klej
●  pog., ekspr.  iti (komu) na lim  dati se prevarati, ukaniti ; nar.  tičji lim  evropsko ohmelje

límanica   -e ž ( ȋ )  nav. mn.
1. paličica, prevlečena z lepljivo snovjo za lovljenje ptičev:   nastavljati limanice ; loviti ptiče na limanice, z limanicami ; ujeti se na limanice
2. ekspr.  kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi:   pazi, to so limanice ; limanice in pasti življenja / z oslabljenim pomenom  limanice lepih besed
●   ekspr.  dobiti, ujeti koga na limanice  prevarati, ukaniti ga ; ekspr.  iti (komu), sesti na limanice  dati se prevarati, ukaniti

límati   -am nedov. ( ȋ )
pog. lepiti , klejiti :   mizar lima ; limati plakate

límb   -a m ( ȋ )
1. teh.  polkrožni kovinski trak, plošča z lestvico pri pripravi za merjenje kotov:   odčitati velikost kota na limbu
2. rel. predpekel :   limb in vice ; pren., knjiž.  ostati zunaj obzidja lirike v nekakšnem limbu

límba   -e ž ( ȋ )
gozd.  visokogorski bor, pogosten tudi v parkih; cemprin

límbar   -ja m ( ȋ )
zastar. lilija :   na vrtu raste limbar / beli limbar

limbovína   tudi  límbovina -e ž ( í; ī )
les.  les cemprina:   stene, obite z limbovino

límburški   -a -o prid. ( ȋ )
gastr., v zvezi limburški sir   mehki sir v obliki kvadra, ostrega okusa in vonja:

límes   -a m ( ȋ )
zgod., nekdaj  utrjena meja:   glavne postojanke limesa / langobardski limes  na vzhodnem obrobju Furlanije ; rimski limes  po Donavi in Renu ter med njima

liméta   -e ž ( ẹ̑ )
južno drevo z zelenimi, limoni podobnimi užitnimi sadovi ali njegov sad:   okrasiti jed z rezinami limete ; barva, okus limete ; sok limete ; limona, pomaranča in limeta

límfa   -e ž ( ȋ )
1. biol.  belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali, mezga:   pod roženo plastjo kože se je nabrala limfa ; kri in limfa
2. med.  cepivo proti kozam:   vbrizgniti limfo

limfátičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na limfo:   limfatično tkivo
♦   anat.  limfatični sistem  limfni sistem ; med.  limfatična levkemija  bolezen, za katero je značilen pojav rakavih limfocitov v krvi

límfen   -fna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na limfo:   krvni in limfni obtok / limfna drenaža  masažna metoda, pri kateri se spodbuja limfni žilni sistem in limfni pretok ter pospešuje odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa
♦   anat.  limfni sistem  mezgovnice in bezgavke v organizmu, mezgovje ; limfna žila  žila, po kateri se pretaka limfa

limfocít   -a m ( ȋ )
nav. mn., biol.  levkocit z velikim jedrom in malo citoplazme:   aktivirani limfociti ; delovanje limfocitov ; število limfocitov v krvi

limfóm   -a m ( ọ̑ )  med.
vsaka od bolezni, ki nastanejo zaradi trajnega nenadzorovanega razraščanja malignih celic limfatičnega tkiva:   ozaveščati javnost o limfomu ; zdravljenje različnih vrst limfomov ; znaki limfoma so lahko podobni znakom prehladnih obolenj ; bolnik z limfomom ; levkemija in limfom

limít   -a m ( ȋ )
knjiž.  določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa:   limit provizije
♦   šport.  na olimpijske igre so poslali le tiste športnike, ki so dosegli limit  določene rezultate ali določeno število točk, ki so potrebni za udeležbo na pomembnem tekmovanju

limíta   -e ž ( ȋ )
knjiž.  določena, predpisana najvišja ali najnižja meja česa:   povečanje storilnosti privede do fiziološke limite ; delo določa možnosti in limite ekonomskega razvoja
♦   mat.  limita funkcije ; limita zaporedja  število, pri katerem so v vsaki okolici skoraj vsi členi zaporedja

limíten   -tna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na limito ali limit:   določiti limitne norme / za vsako športno disciplino so določili limitni rezultat

limitíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od limitirati:   v pravilniku je omenjeno tudi limitiranje zdravniških obiskov na domu / limitiranje zaporedja

limitírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž.  določiti, predpisati najvišjo ali najnižjo mejo česa; omejiti :   limitirati kredite ; limitirati zaloge
♦   mat.  zaporedje limitira  gre proti limiti

limnologíja   -e ž ( ȋ )
veda o stoječih sladkih vodah, zlasti o jezerih:   strokovnjak za limnologijo

limnolóški   -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od limnologija:   limnološka opazovanja

limóna   -e ž ( ọ̑ )
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi ali njegov sad:   kisle, sočne limone ; sok limone ; zavrgel jo je kot izžeto limono / čaj z limono  z limoninim sokom / nasad limon  limonovcev

limonáda   -e ž ( ȃ )
1. osvežujoča pijača iz limoninega soka, vode, sladkorja:   piti limonado ; kozarec limonade / elipt., pog.  prosim dve limonadi  dva kozarca limonade
2. slabš.  čustveno, a vsebinsko prazno literarno, glasbeno delo:   ta roman je limonada ; zdaj igrajo neko limonado ; filmska limonada
// televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; telenovela :   rada gleda limonade ; mehiška limonada / televizijska limonada

limonádar   -ja m ( ȃ )
prodajalec limonade:   limonadar na oglu

limonádast   -a -o prid. ( ȃ )
slabš.  čustven, a vsebinsko prazen:   limonadast film, roman

limonáden   -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na limonado:   limonadni kozarci / v tem filmu prevladuje limonadna romantika

limonádnica   -e ž ( ȃ )  slabš.
televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; telenovela :   producentka limonadnice ; serije limonadnic so običajno na sporedu ob popoldnevih

limónast   -a -o prid. ( ọ̑ )
po barvi podoben limoni:   limonasta svetloba / limonasta barva

limónica   -e ž ( ọ̑ )
manjšalnica od limona:   drobna limonica / ekspr.  čaj z limonico

limonín 1   -a m ( ȋ )
umetno narejena kislina v prahu za osvežujočo pijačo z okusom po limoni:   kupiti limonin

limónin 2   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na limono:   okrasiti pečeno ribo z limoninimi krhlji ; limonin sok ; limonina lupina / dodati jedi nastrgano limonino lupinico  zunanji, rumeni del lupine

limonít   -a m ( ȋ )
petr.  ruda, ki vsebuje v glavnem železove okside z vodo, rjavi železovec:

limónov   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na limono ali limonovec:   limonov grm / limonov sok ; limonova lupinica  zunanji, rumeni del lupine / limonov sladoled

limónovec   -vca m ( ọ̑ )
južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi:   limonovci in oranževci

limónski   -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od limona:   limonska krema

limuzína   -e ž ( ȋ )
osebni avtomobil z zaprto karoserijo:   kabrioleti in limuzine
// ekspr.  velik, eleganten osebni avtomobil:   pripeljal se je v črni limuzini

lína   -e ž ( ī )
1. oknu podobna odprtina, navadno manjša:   hlev je imel line namesto oken ; veter piha skozi line ; pri zamreženi lini se je pokazal obraz / slepe line ; stolpne line ; strelna lina  odprtina v obrambnem zidu, steni, skozi katero se strelja ; strešna lina ; line v zvoniku
2. nav. mn., zastar. okno :   odpreti line
●  pesn.  zvon je zabučal iz visokih lin  iz zvonika ; zastar.  kupiti vozni listek pri lini  okencu
♦  anat.  del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci; hilus

línast   -a -o prid. ( ī )
1. podoben lini:   linasta odprtina
2. ki ima line:   linast zvonik

línč   -a m ( ȋ )
1. zlasti v ameriškem okolju  uboj krivca, osumljenca takoj, brez zakonitega sojenja:   tolpa je hotela linč
2. besedni sramotilni napad na koga z namenom pokazati odklonilen odnos do njega, ga onemogočiti:   pozivati k linču ; medijski, politični linč / nekateri starši grozijo šoli z javnim linčem

línčanje   -a s ( ȋ )
glagolnik od linčati:   preprečiti linčanje konjskega tatu / medijsko linčanje

línčar   -ja m ( ȋ )
udeleženec linčanja:   divja tolpa linčarjev

línčati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
zlasti v ameriškem okolju  ubiti krivca, osumljenca takoj, brez zakonitega sojenja:   pobesnela množica ga je hotela linčati / ekspr.  linčali me bodo, ko bodo to brali

línda   -e ž ( ȋ )
nar. napušč , pristrešek :   stati pod lindo / po grozdju duh in drožja izparina napolnila je lindo, hram in klet  (A. Gradnik)

lineáren   -rna -o prid. ( ȃ )
1. knjiž.  ki poteka v eni smeri, enosmeren:   linearno krčenje blaga / nasad drevja je linearen
// razvit samo v eni smeri:   značaj glavnega junaka je linearen ; linearna, preprosta vera v svet
2. knjiž.  ki ima eno dimenzijo, razsežnost:   črta je linearna tvorba
3. knjiž.  ki se mu med trajanjem hitrost, intenzivnost ne spreminja; enakomeren :   rast proizvodnje je linearna
4. mat.  nanašajoč se na prvo potenco:   linearna enačba ; linearna funkcija  funkcija s spremenljivkami v prvi potenci ; linearna interpolacija  interpolacija z linearno funkcijo
♦  arheol.  linearna pisava B  zlogovna pisava, uporabljana v Grčiji v času kretsko-mikenske kulture ; ekon.  linearno obdavčenje, povečanje osebnih dohodkov  obdavčenje, povečanje za isti znesek, isti odstotek ; fiz.  linearni pospeševalnik  naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti ; linearna lestvica  lestvica z enako velikimi razdelki ; linearna temperaturna razteznost  temperaturna razteznost trdnega telesa v določeni smeri ; geom.  linearna perspektiva  perspektiva, pri kateri premica originala ustreza premici slike ; glasb.  linearna zasnova  zasnova, pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani ; lit.  linearni liki  liki s preprostim, ne spreminjajočim se značajem ; linearna kompozicija  kompozicija, v kateri poteka dejanje v logičnem in kronološkem redu ; um.  linearni ornament  ornament s poudarkom na črti in ravni ploskvi

linearízem   -zma m ( ī )
um.  likovno izražanje s črtami in ravnimi ploskvami:

lineárnost   -i ž ( ȃ )
knjiž.  lastnost, značilnost linearnega:   linearnost geometrijske tvorbe
♦  glasb.  linearnost kompozicijskega stavka  značilnost, da so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani ; lit.  linearnost v zgodbi  enakomernost razvoja dogajanja brez vsebinskih odmikov ; um.  linearnost in ploskovitost figur

lingua franca   lingue france  in  língva fránka língve fránke  [ língva fránka ]  ž ( ȋ, ȃ )
jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov:   angleščina je postala evropska in svetovna lingua franca

lingvíst   -a m ( ȋ )
strokovnjak za lingvistiko, jezikoslovec:   sestanek lingvistov

lingvístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na lingvistiko, jezikosloven:   lingvistična razprava / lingvistični atlas

lingvístika   -e ž ( í )
jezikoslovje :   študirati lingvistiko ; razprave s področja lingvistike
♦   jezikosl.  matematična lingvistika ; strukturalna lingvistika

línica   -e ž ( ī )
1. manjšalnica od lina:   pogledati skozi linico / linica v vratih
●   star.  kupiti vstopnico pri linici  okencu
2. nar.  vdolbina, omarica v zidu, zlasti v kmečki hiši:   odprl je linico in vzel iz nje steklenico ; postaviti svečo v linico

línija   -e ž ( í )
1. nepretrgana vrsta točk; črta :   potegniti linijo ; ravna linija / knjiž.  njegove risbe označuje nemirna, včasih pretrgana linija
// kar je temu podobno:   dolga linija letečih ptic / tekli so v vijugasti liniji in streljali ; pren., publ.  izgradnja nove družbe se ne razvija po ravni liniji
2. kar ločuje, razmejuje; črta :   prekoračiti linijo ; mejna linija
3. navadno s prilastkom  redna prometna povezava med določenimi kraji, proga:   otvoritev nove linije / avtobusna linija Črnuče–Vič ; ladijska linija ; letalska linija Ljubljana–Zagreb ; mednarodne linije ; redne in občasne linije ; linija v Južno Ameriko
4. sistem vodov skupaj z opremo za prenos informacij s pomočjo električne energije:   graditi novo linijo ; vzdrževati linije / kabelska  ali  podzemna linija ; nadzemna linija ; telefonska, telegrafska linija
// kar ta omogoča:   motnje na liniji / medkrajevne, mednarodne linije / pog.:  linija je prekinjena, zasedena  zveza ; za poročanje s svetovnega prvenstva bo na voljo osemdeset linij  zvez ; ostanite na liniji  ne prekinite zveze, ostanite pri telefonskem aparatu / vroča linija  telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru ; vroča telefonska linija  vroča linija
5. teh.  sistem naprav, strojev, ki omogoča popolnoma avtomatiziran delovni postopek:   montirati linijo za polnjenje in zapiranje steklenic ; proizvodnja pekovskih linij / proizvodna linija
6. voj.  prvi, najbolj izpostavljeni del položaja:   napasti nasprotnikovo linijo / obrambna linija / boriti se v prvi liniji ; pren.  v takratnem položaju je bil vsakdo bojevnik v prvi liniji
7. navadno s prilastkom oblika , podoba , videz :   aerodinamične linije letala ; elegantna linija avtomobila ; moderna linija frizure ; klasične linije kostima / pog.  linija oblek je oprijeta  obleke so oprijete / to je najbolj značilna linija v fiziognomiji njegove duševnosti  poteza, črta
// obris , kontura :   linija profila, nosu
// pog.  vitko telo, postava:   ima linijo ; v teh letih ženske navadno že izgubijo linijo / zelo pazi na linijo  trudi se, da se ne zredi / vitka linija
8. publ.  smer, usmeritev, zlasti kake dejavnosti, politike:   linija se je zdaj spremenila ; določiti politično linijo ; idejna, partijska, uradna linija ; kreatorji nakažejo samo linijo mode za novo sezono ; boj med dvema linijama v kulturnem gibanju / z oslabljenim pomenom:  programska linija založbe se ne spreminja  program / žarg., polit.  biti na liniji  v skladu z veljavno politično smerjo
9. knjiž., navadno s prilastkom tok 1 , potek :   linija dejanja v drami ; razstava kaže linijo slikarjevega razvoja / kompozicijska linija romana
10. potomstvo v zaporednih generacijah:   španska linija rodu / moška linija  moški potomci; potomci moškega ; ravna linija  osebe, ki po rojstvu neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega ; stranska linija  osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika / po materini liniji je Slovenec  njegova mati je Slovenka
●  pog.  iti na linijo odločnega odpravljanja napak  začeti odločno odpravljati napake ; ekspr.  podpreti, premagati koga na vsej liniji  popolnoma, v celoti ; pog.  vztrajati na liniji oportunizma  v oportunizmu ; publ.  znajti se na isti liniji  imeti skupni cilj ; po liniji pog.  naloge po partijski liniji  partijske ; pog.  delati po politični liniji  politično, v politiki ; pog.  iti na potovanje po privatni liniji  privatno, ne službeno ; pog.  dobiti vstopnice po sindikalni liniji  s posredovanjem sindikata ; publ.  ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju  nazadnje, končno ; pog.  narediti kaj po liniji najmanjšega odpora  tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih
♦  glasb.  melodična, pevska linija  potek melodije, petja ; navt.  tovorna linija  črta na boku ladje, ki kaže, koliko natovorjena ladja sme biti ugreznjena ; obl.  takrat je bila moderna A linija  so bile moderne obleke, katerih zunanji obris je podoben črki A ; H linija v modi  vrečaste obleke ; pravn.  demarkacijska linija  začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja ; šah.  linija  vsaka od navpičnih vrst polj na šahovnici ; kmet na b-liniji ; šport.  igra na liniji  pri tenisu in badmintonu  igra, pri kateri odbija igralec žogo z osnovne črte ; vet.  linija  skupina živali določene vrste, ki ima moškega ali ženskega prednika izbranih genskih lastnosti

línijski   -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na linijo:
a) linijski nasad / linijski ornament
b) linijski avtobusi ; linijsko letalo / linijski promet  promet po stalni progi in po stalnem voznem redu
c) linijska proizvodnja v avtomobilski industriji
č) linijski članki iz časopisa ; pesnika niso prištevali med linijske literate
●  star.  linijske čete  redne, stalne čete
♦  filat.  linijsko zobčanje  zobčanje, pri katerem se zobča vrsta znamk najprej vodoravno, nato navpično ; navt.  linijska ladja  ladja, ki vozi po stalni progi in po stalnem voznem redu ; linijska plovba ; vet.  linijska reja  selekcijska reja, ki ima namen prenašati izbrane lastnosti od enega prednika, navadno moškega, na potomstvo ; voj.  linijska ladja  nekdaj  najmočnejša vojna ladja na jadra

línj   -a m ( ȋ )
zool.  večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami in zaokroženimi plavutmi, Tinca tinca:   debeli linji

línk   -a m ( ȋ )
1. element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu; povezava :   link je opremljen s kratkim opisom vsebine ; klikniti link ; poslati link po e-pošti ; koristni linki
2. rad.  naprava za prenos zvočnih in televizijskih signalov z usmerjenimi mikrovalovi:   poslati sliko po linku ; okvara linka

línkovski   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od link:   linkovska zveza med Krvavcem in Ljubljano

linolêj   -a m ( ē )
obloga iz tkanine, prepojene z lanenim oljem, iz lesne moke, smole:   polagati linolej ; tla so obložena z linolejem ; kos linoleja

linolêjski   -a -o  ( ē )
pridevnik od linolej:   linolejski pod

linoréz   -a m ( ẹ̑ ẹ̄ )
um.  grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi peresi reže v linolej:   ustvarjati grafike v linorezu in lesorezu
// odtis v tej tehniki:   razstava umetnikovih linorezov

línotájp   tudi  linotype -a  [ línotájp ]  m ( ȋ-ȃ )
tisk.  stavni stroj, na katerem nastajajo scela ulite vrstice stavka:   linotajp in monotajp ; v prid. rabi:  linotajp stroj

línški   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Linz:   linške ulice / linški gradel  gradel za moško perilo
♦   gastr.  linška torta  torta iz linškega testa, namazana z ribezovo marmelado in okrašena z mrežo iz istega testa ; linško testo  krhko testo z začimbami

líntvern   -a m ( í )
nižje pog. zmaj :   hud lintvern / njegova žena je pravi lintvern

liofilizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
agr.  sušiti zmrznjeno živilo v vakuumu pri zmerni temperaturi:   potem meso še liofilizirajo

lionist   -a  [ lajoníst ]  m ( ȋ )
član humanitarne organizacije Lions klub:   na tridnevnem druženju v Portorožu so lionisti izbrali novega predsednika ; zavzeti lionisti so zbrali znatno vsoto za pomoč prizadetim v potresu ; podmladek lionistov ; lionisti in rotarijanci

lionističen   -čna -o  [ lajonístičən ]  prid. ( í )
nanašajoč se na lioniste ali lionizem:   lionistični klub ; širjenje lionistične ideje ; svetovna lionistična organizacija ; lionistično gibanje, združenje

lionizem   -zma  [ lajonízəm ]  m ( ī )
gibanje, utemeljeno v delovanju humanitarne organizacije Lions klub:   poslanstvo lionizma je pomagati ; geslo, ideja, načelo lionizma

lípa   -e ž ( í )
1. košato drevo z mehkim lesom, srčastimi listi in dišečimi cveti:   lipa cvete ; sedeti pod lipo ; stara lipa ; lipa sredi vasi / pog.  rezljati konjičke iz mehke lipe  lipovega lesa
// pog.  lipovo cvetje:   nabirati lipo
2. od 1994  stotina hrvaške kune:   kovanec za deset lip
3. v zvezi sobna lipa   lesnata sobna rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi:
4. v zvezi lipa sprave   lipa, posajena leta 1989 na ljubljanskem pokopališču Žale kot simbol slovenstva, prizadevanja za narodno spravo in želje po pokopu žrtev pobojev ob koncu druge svetovne vojne:   na Žalah je bila spominska slovesnost ob lipi sprave
// takšna lipa v drugih slovenskih krajih:   posaditi lipo sprave ; lipa sprave v Kranju

lípan   -a m ( ȋ )
1. sladkovodna riba z veliko, pisano hrbtno plavutjo:   uloviti lepega lipana
2. navadno v zvezi morski lipan   morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnimi podolžnimi progami na bokih,  zool. cipelj

liparít   -a m ( ȋ )
petr.  svetlo siva ali svetlo rdeča predornina:

lipáza   -e ž ( ȃ )
biol., kem.  encim, ki pospešuje razkroj maščobe v glicerol in maščobne kisline:   želodčna lipaza ; lipaza in proteaza / encim lipaza

lípe   -ta m ( ȋ )
ekspr.  omejen, neumen moški:   ta lipe zamudi vsako priložnost

lípec   -pca m ( ȋ )
nar.  lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi; lipovec :   Vse bom posekal, kar mi bo prišlo pod sekiro, bodi si lipa ali pa lipec  (F. Levstik)

lípica   -e ž ( í )
nav. ekspr.  manjšalnica od lipa:   ležati pod zeleno lipico
♦  bot.  gozdna rastlina z rdeče-rumenimi cveti v grozdih; vimček

lipicánec   -nca m ( ȃ )
konj lipicanske pasme:   dresirati lipicance ; v kočijo sta vprežena dva vitka lipicanca

lipicánski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na (kobilarno) Lipico:   lipicanski žrebec
♦   vet.  lipicanska pasma  pasma plemenitega (belega) konja za vožnjo in jahanje

lípičan   -a  tudi  lipičàn -ána  tudi  lipičán -a m ( í; ȁ á; ȃ )
zastar. lipicanec :   jezditi lipičana

lípid   -a m ( ȋ )
biol., kem.  v vodi netopna, biološko navadno pomembna organska snov:   motnje v metabolizmu lipidov

lipoíd   -a m ( ȋ )
biol., kem.  maščobi podoben lipid:   razkroj lipoidov ; ta hrana je bogata z lipoidi

lipóm   -a m ( ọ̑ )
med.  skupek izrojenih celic maščobnega tkiva:

liposúkcija   -e ž ( ú )
lepotna operacija, pri kateri se odstranjuje, izsesava maščobno tkivo:   odločiti se za liposukcijo stegen, trebuha ; naraščajoče povpraševanje po liposukciji ; lifting in liposukcija / kirurška, ultrazvočna liposukcija

lípov   -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na lipo:   kipec iz lipovega lesa ; lipovo cvetje / lipov čaj, med / izrezljati lipovo igračko
●   drži se kot lipov bog  je neroden, molčeč

lípovec   -vca m ( í )
1. lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi:   lipa in lipovec
2. pog.  lipov čaj:   vroč lipovec
// nar.  lipovo cvetje:   nabirati lipovec
♦  čeb.  lipov med

lipovína   in  lípovina -e ž ( í; í )
lipov les:   rezljati igračo iz lipovine ; mehka lipovina
// lipovo cvetje:

lípovje   -a s ( í )
nasad, skupina lip:

lípovka 1   -e ž ( í )
vrtn.  okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris:   vonj cvetoče lipovke

lípovka 2   -e ž ( í )
nav. mn., bot.  drevesa s srčastimi listi in dišečimi cveti v socvetjih, Tiliaceae:

líptovec   tudi  líptavec -vca m ( ȋ )
gastr.  liptovski sir:   namazati kruh z liptovcem

líptovski   tudi  líptavski -a -o prid. ( ȋ )
gastr., v zvezi liptovski sir   sir za mazanje, pripravljen iz skute, paprike in drugih začimb:   žemlja z liptovskim sirom

líra 1   -e ž ( ȋ )
denarna enota Turčije in nekaterih drugih držav:   to stane tisoč lir / turška lira
// do 2002  denarna enota Italije:   zamenjati lire za evre / italijanska lira
♦   num.  beneška lira  srebrnik, kovan v 15. in 16. stoletju v Benetkah

líra 2   -e ž ( ȋ )
1. pri starih Grkih  glasbilo s strunami, napetimi na okvir iz dveh ukrivljenih ročic:   brenkati na liro / spremljati petje z liro ; pren., vznes.  rojenice so mu podarile liro ; pesnikova lira je umolknila
2. teh.  priprava, del priprave, podoben liri:   zaklana perutnina se obešena na lirah pomika skozi dvorano
♦  astron.  Lira  ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Vega

lírast   -a -o prid. ( ȋ )
podoben glasbilu liri:   lirasta oblika
♦   bot.  lirasti list  pernato deljeni list, ki ima velik končni rogelj, stranski roglji pa se proti dnu zmanjšujejo

lírica   -e ž ( ȋ )
ekspr.  manjšalnica od lira 1 :   zadovoljen je, če zasluži kakšno lirico

líričen   -čna -o prid. ( í )
1. ki vsebuje, izraža čustva, razpoloženja, čustven:   recitirati z liričnim poudarkom ; konec novele je liričen ; lirična pesem ; v sliki je opazno lirično razpoloženje / lirična doživetja  čustvena / ženska lirične narave  čustvene
2. nanašajoč se na liriko; lirski 1 :  pesnikova lirična nadarjenost / lirični pesnik ; lirična pesem
♦  glasb.  lirični sopran  sopranski glas, nekoliko višji od dramskega soprana ; lirični tenor  tenorski glas, navadno nekoliko višji od junaškega tenorja ; lit.  lirična drama  drama, ki s čustvenim poudarkom prikazuje dogajanje ; lirična proza

líričnost   -i ž ( í )
lirski elementi, lirske značilnosti:   pisateljevo delo je brez vsake liričnosti ; liričnost črtic / liričnost kraja / zaiti v liričnost  lirično razpoloženje

lírik   -a m ( í )
kdor piše lirska dela, navadno lirske pesmi:   liriki in epiki / Pregelj je lirik Tolminske
♦   lit.  ljubezenski, refleksivni lirik

lírika   -e ž ( í )
1. lit.  literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je lirska pesem:   lirika, epika, dramatika / ta pesem je čista lirika  ki izraža le čustva
// lirske pesmi:   Prešernova lirika ; izbor slovenske lirike / domoljubna, ljubezenska, refleksivna lirika ; lirika v prozi
2. knjiž. liričnost , čustvenost :   vpletati v pripoved liriko / ta prizor je lep primer plesne lirike

lirístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na lirizem:   liristični toni v romanu / slabš.  plehki liristični izlivi sentimentalnosti

lirízem   -zma m ( ī )
knjiž.  lirično razpoloženje, lirična usmerjenost:   vdajati se lirizmu ; vsa pisateljeva dela so prepojena z lirizmom / tihi lirizem polj in travnikov
// lirski element, lirska značilnost:   tekst je poln lirizmov

lirizírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
knjiž.  delati kaj lirično:   pisatelj lirizira resničnost ; lirizirati prozo z melodičnostjo

lirorépec   -pca m ( ẹ̑ )
zool.  v Avstraliji živeča fazanu podobna ptica, katere samec ima rep liraste oblike, Menura novaehollandiae:

lírski 1   -a -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na liriko:   lirski elementi ; lirske značilnosti / imeti lirski dar / lirski pesnik ; lirske pesmi  pesmi, ki vsebujejo izpoved ; lirsko-epska pesem  pesem, ki vsebuje izpoved v pripovedi
2. ki vsebuje, izraža čustva, razpoloženja; liričen :   lirski ton pesmi ; lirske besede ; lirsko razpoloženje / pesnikov lirski svet  čustveni / to je izrazito lirski človek  čustven
♦  lit.  lirska drama  drama, ki s čustvenim poudarkom prikazuje dogajanje

lírski 2   -a -o  ( ȋ )
pridevnik od lira 1 :   lirska valuta

lísa 1   -e ž ( í )
1. mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina:   na steklu svetilke se je naredila črna lisa ; na obrazu so se ji od razburjenja napravile rdeče lise ; vlažne lise na steni ; žival z belo liso na glavi, repu / bele lise na zemljevidu  neraziskano ozemlje, območje ; skozi vejevje je videl modre lise neba  dele, kose ; snežne lise se naglo krčijo  ostanki snega ; ekspr.  velike sončne lise so ležale po sobi
●   (od lakote, izčrpanosti) se mu delajo črne lise pred očmi  se mu zdi, da vidi pred očmi črne lise, ploskve ; cenzurna lisa  mesto v časopisu, kjer je izpuščeno prepovedano besedilo
2. nar. jasa :   nabirati jagode na lisi
// madež :   ponošena obleka je imela obilo lis ; pren., ekspr.  vsako liso na tebi bodo razgalili ljudem
♦  med.  mrliška lisa  modrikasto mesto na koži mrliča, nastalo zaradi usedanja krvi ; um.  barvna lisa  barva, nanesena s potezo čopiča ; vet.  konjska lisa  belo podolgovato znamenje na nosnem grebenu pri konju

lísa 2   -e ž ( ȋ )
nar.  lisasta krava:   gnati liso na pašo

lísast   -a -o prid. ( í )
1. ki ima lise:   lisasta krava ; žival je belo lisasta po glavi / obraz je postal ves lisast od razburjenja ; lica je imela lisasta od solz / suknjič je bil lisast od smolnih madežev
2. nar. omejen , neumen :   kaj mislite, da sem tako lisast, da bom imel to za vino
♦  vet.  lisasta zvezda  belo znamenje na čelu živali v obliki podolgovate lise ; zool.  lisasta gos  divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons

lísati   -am nedov. ( ī )
delati lise:   kri je lisala oklepe
♦  gozd.  s plitvimi zaseki na lubju označevati drevje, navadno za sečnjo

lísavost   -i ž ( í )
lastnost, značilnost lisastega:   lisavost kože, živali

lísec   -sca m ( ȋ )
lisasta žival, navadno vol:   za dva vola je bilo premalo krme, zato je lisca prodal ; jahati na liscu

lísica 1   -e ž ( í )
manjšalnica od lisa 1 :   pikice in lisice

lisíca 2   -e ž ( í )
1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom:   lisica bevska, laja ; lisica je požrla, vzela kokoš ; nastaviti lisici past ; lov na lisico ; biti zvit kot lisica / ekspr.  lisica zvitorepka
●   ekspr.  kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči  samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda
// lisičja samica:   lisica in lisjak
2. pog.  lisičje krzno:   imeti lisico okoli vratu ; plašč, obrobljen z lisico / srebrna lisica  krzno severne lisice, dobljeno pozimi
3. ekspr.  zvit, prebrisan človek, zlasti ženska:   ne zaupam ji, to je lisica / zvita lisica
4. mn.  priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov:   imeti lisice na rokah ; natakniti, sneti komu lisice ; razkleniti lisice / zločinec je bil v lisicah
5. nav. mn.  naprava, ki se namesti na kolo nepravilno parkiranega vozila in mu onemogoči vožnjo:   natakniti lisice na kolo ; redarji so sneli lisice z avtomobila ; pobuda za razpis referenduma o uvedbi lisic ; vklenitev, zaklenitev vozila z lisicami
♦  šport.  lov na lisico  razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje ; zgod.  lisica  srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev ; zool.  morska lisica  morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes ; puščavska lisica  majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek ; obtečajna, polarna  ali  severna lisica  v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus

lisíčar   -ja m ( ȋ )
lov.  pes, izučen za lov na lisice:   pes je pokazal, da bo dober lisičar

lisičevína   in  lisíčevina -e ž ( í; í )
lisičje krzno:   kučma iz lisičevine

lisíčica   -e ž ( í )
manjšalnica od lisica; lisička :   lisica in lisičice / ti si lisičica

lisíčina   in  lisičína -e ž ( ȋ; í )
1. lisičji brlog:   lisica se je skrila v lisičino ; vhod v lisičino
// ekspr.  slabo, neprimerno stanovanje:   prav dobro sta se počutila v svoji varni lisičini
2. lisičje krzno:   ovratnik iz lisičine

lisíčiti   -im nedov. ( í ȋ )
1. nameščati lisice na kolo nepravilno parkiranega vozila:   mestni redarji so lisičili napačno parkirane avtomobile in druga vozila
2. ekspr.  zvito, prebrisano ravnati, govoriti:   on zmeraj samo lisiči ; vedel je, kako je treba lisičiti s trgovci

lisičják   tudi  lisíčjak -a m ( á; ȋ )
bot., navadno v zvezi kijasti lisičjak   rastlina s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z iglicam podobnimi listi, Lycopodium clavatum:

lisičjákovec   -vca m ( á )
nav. mn., bot.  rastline s plazečim se ali pokončnim steblom, ki je gosto poraslo z drobnimi listi, Lycopodiaceae:

lisíčji   -a -e prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na lisice:   košat lisičji rep ; lisičja dlaka ; lisičje bevskanje, lajanje / lisičje krzno / lisičji brlog / lisičja kučma
// tak kot pri lisici:   glava te živali je lisičja / ekspr.  imeti lisičji obraz
2. ekspr. zvit , prebrisan :   on je ves lisičji / lisičji nasmeh, pogled ; njegove lisičje oči
●  lisičji parkeljci  užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom
♦  bot.  lisičji rep  trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus ; les.  lisičji rep  ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje

lisíčka   -e ž ( í )
1. manjšalnica od lisíca:   lisica in lisičke / ekspr.  ustrelil sem krasno lisičko / ti si pa lisička
2. užitna lijakasta goba rumene barve:   nabirati lisičke / lisičke v omaki

lísiti   -im nedov. ( í ȋ )
delati lise:   kri je lisila debeli sneg / jabolko se že lisi  postaja rdečkasto, se barva

lisjáček   -čka m ( á )
manjšalnica od lisjak:   v lisičini čakajo lačni lisjački / bodi previden, on je lisjaček

lisjáčiti   -im nedov. ( á ȃ )
ekspr.  zvito, prebrisano ravnati, govoriti:   ne zaupam mu, ker neprestano lisjači

lisják   -a m ( á )
1. lisičji samec:   nekje v daljavi je zalajal lisjak ; lisica in lisjak ; zvit kot lisjak
2. ekspr.  zvit, prebrisan moški:   on ni lev, pač pa lisjak ; temu lisjaku nisi kos / dobro ga poznam, to je star, velik lisjak / kot psovka  ti lisjak stari
●  nar.  strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjeda
♦  vet.  konj rjavkasto ali rdečkasto rumene barve

lisjáški   -a -o prid. ( á )
ekspr. zvit , prebrisan :   lisjaški starec / lisjaški pogled

lisjáštvo   -a s ( ȃ )
ekspr. zvitost , prebrisanost :   biti znan po svojem lisjaštvu

líska   -e ž ( ȋ )
lisasta krava:   liska in sivka
♦  zool.  črna liska  srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom, Fulica atra

lísko   -a m ( ȋ )
ljubk.  lisasta žival, navadno konj, pes:   kako lep lisko

líst   -a m ( ȋ )
1. navadno zelen, ploščat del rastline, ki raste iz veje, stebla:   list odpade, požene ; listi rumenijo, se sušijo, venejo ; drevo, rastlina poganja, razvija liste ; mesnati listi ; suhi, uveli, zeleni listi ; list lipe ; zajedavci na listih ; drgeta, trese se kot list v vetru ; sonce je žgalo in noben list se ni ganil  bilo je popolnoma mirno, brez vetra / bukovi, hrastovi, tobačni listi ; krompirjevi listi ; dodati jedi lovorov list / list za listom odpada
// kar je temu podobno:   stresti liste krompirja v ponev / na liste zrezana jabolka
2. pravokoten kos papirja, zlasti za pisanje:   na mizi leži list ; popisati, preganiti, pretrgati list ; prepisati na čist list  nepopisan / črtani list  ki ima črte ; grafični list  odtis v kaki grafični tehniki
// tak kos
a) spet z drugimi v knjigo, zvezek:   v knjigi manjka list ; iztrgati iz beležnice list ; počasi obrača liste in šepetaje bere ; zvezek ima šestdeset listov ; knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi / naslovni list
b) s prilastkom  prirejen za različne namene:   izpolniti anketni list ; notni, risalni list / jedilni list  seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
// s prilastkom  temu podobna tanka plast česa:   namazati liste testa z nadevom ; list furnirja
3. s prilastkom  dokument, (javna) listina:   orožni list ; izdati, podaljšati potni list ; mrliški list  izpisek iz mrliške matične knjige ; imeti obrtni list  dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti ; poročni list  izpisek iz poročne matične knjige ; predložiti rojstni list  izpisek iz rojstne matične knjige
4. časopis , revija :   tuji listi pišejo o borzni krizi ; list poziva vlado, naj začne pogajanja ; izdajati, ustanoviti list / dijaški list Lipica ; družinski list ; gledališki list  periodično strokovno glasilo gledališča, ki je vsebinsko vezano zlasti na uprizarjana dela ; urednik literarnega lista / Uradni list Republike Slovenije
5. star. pismo :   brati list ; sin ji je poslal list ; materin list
6. ploščat kovinski del orodja, orožja, priostren v rezilo:   zlomiti list ; list kopja ; list kose, lopate, sekire, žage ; konica lista
●  ekspr.  dovolj je, obrni list  začni govoriti o čem drugem ; knjiž., ekspr.  otrok je še nepopisan list  je še brez globljih spoznanj, izkušenj ; knjiž.  tako se je obrnil še en list zgodovine  je minilo še eno obdobje zgodovine ; ekspr.  on je naše gore list  je našega rodu, naše narodnosti
♦  agr.  gnojiti pod list  med rastjo ; bot.  čašni listi  zunanji listi dvojnega cvetnega odevala ; črtalasti list  dolg in ozek ; deljeni list  z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v listno ploskev ; pernati list ; plodni listi ; sestavljeni list  iz lističev ; venčni listi  notranji listi dvojnega cvetnega odevala ; igr.  list  karte, ki jih ima igralec razporejene v roki ; min.  list  najtanjša plast rudnine, ki se da odklati ; navt.  list  širši del vesla ; vpisni list  dokument ladij s prostornino nad deset brutoregistrskih ton, ki vsebuje podatke o ladji ; rel.  list  neevangeljski odlomek iz Svetega pisma, ki se bere pri maši ; krstni list  dokument s podatki o krstu kake osebe ; strojn.  list  del propelerja v obliki podolgovate vijačne ploskve ; šol.  matični list  interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu ; tekst.  list  del brda, v katerem so vpete nitnice ; trg.  list  format pol papirja z mero 210 × 297 mm ; garancijski list ; zool.  morski list  ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu, Solea ; suhi list  v Indiji in Avstraliji živeči metulj, z zloženimi krili podoben suhemu drevesnemu listu, Kallima ; živi list  v južni Aziji živeča žuželka z velikimi krili, podobna rastlinskemu listu, Phyllium ; žel.  potni list  dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo ; tovorni list  potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini

lísta   -e ž ( ȋ )
seznam, zlasti oseb, ki s kakega stališča spadajo skupaj:   sestaviti listo povabljenih ; predlagani kandidat se vpiše v listo kandidatov ; biti na listi / objaviti volivcem kandidatno listo  imena kandidatov, predlaganih v izvolitev za določene funkcije ; kandidirati za poslanca na socialnodemokratski listi  za poslanca socialnodemokratske stranke ; objaviti listo nove vlade  imena članov nove vlade / top lista  seznam razvrstitve, navadno glede na popularnost, uspešnost / negativna lista  seznam zdravil, ki jih mora uporabnik plačati brez nadomestila zavarovalnice; seznam česa neugodnega ; pozitivna lista  seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ; vmesna lista  seznam zdravil na zdravniški recept, ki jih delno plača zdravstvena zavarovalnica
●   črna lista  seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč ; publ.  tudi ta igralec se je vpisal v listo najboljših  je bil med najboljšimi ; ekspr.  ali sem tudi jaz na listi osumljenih  ali sem tudi jaz osumljen
♦   adm.  plačilna lista  plačilni seznam ; fin.  tečajna lista ; pravn.  civilna lista  v monarhističnih državah  vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora

lístanje   -a s ( ȋ )
glagolnik od listati:   slišalo se je glasno listanje / listanje je premalo, treba je počasi brati ; listanje po slovarju

lístarica   -e ž ( ȋ )
nav. mn., zool.  žuželke, katerih ličinke se hranijo z listi, Tenthredinidae:

lístast   -a -o prid. ( ȋ )
podoben listu:   listasti okraski ; škrge so listast organ
♦   min.  listasta zgradba rudnine

lístati   -am nedov. ( ȋ )
obračati liste (knjige, zvezka):   listal je časopis, ne da bi ga bral ; vzel je knjigo in listal po njej ; glasno listati / listati po papirjih na mizi
// na hitro, ne strnjeno brati, obračajoč liste:   rad listam po starih knjigah ; dolgo je listal po reviji in iskal podatek ; pren., knjiž.  listala je po knjigi svojih spominov

lístavec   -vca m ( ī )
nav. mn.  listnato drevo:   gozd, les listavcev ; listavci in iglavci / zimzeleni listavci
♦   gozd.  mehki, trdi listavci  z mehkim, trdim lesom

lístavka   -e ž ( ī )
vrtn.  prst iz preperelega listja:   igličevka in listavka

lístek   -tka m ( ȋ )
1. manjšalnica od list:
a) rastlina že poganja listke ; nežni, svetlo zeleni listki / trgala je marjetici listek za listkom
b) iz letala mečejo listke z reklamnim besedilom ; za vrati je bil zataknjen listek s sporočilom ; bel, popisan listek / niso glasovali z dviganjem rok, ampak z listki  na katere so napisali svojo odločitev ali mnenje ; izpraševalec je pripravil izpitne listke z vprašanji
c) listek iz staniola / zrezati krompir na listke  lističe
č) pisati listek za svoje dekle
●   pog.  ker se ne moremo zediniti, kdo naj gre, bomo vlekli listke  žrebali z listki
2. s prilastkom  pravokoten kos papirja, kartona, navadno z določenim besedilom, za posebne namene:   garderobni listek ; ko se je vrnil k avtu, je našel na njem pritrjen globni listek ; urejati kartotečne listke ; parkirni listek  potrdilo o plačani parkirnini na prostoru, kjer je parkiranje časovno omejeno ; izpolniti stavni listek za športno napoved ; kupiti vozni listek do Celja ; žrebni listek
3. zastar. podlistek , feljton :   časopis je razpisal nagrado za najboljši listek / roman je izhajal v listkih
♦  bot.  listek  del sestavljenega lista, ki se lahko samostojno giblje in lahko sam zase odpade ; rel.  spovedni listek  nekdaj  potrdilo o opravljeni spovedi

lísten   -tna -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na list 1:   listna barva / debela listna plast pod drevesom / stebrič, okrašen z listnim ornamentom / zatirati listne uši  zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove
2. nanašajoč se na listje:   listni koš
♦  agr.  listna pegavost  bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo ; listno gnojenje  gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste ; bot.  listna ploskev ; listne reže  odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov ; listna žila ; listno dno  del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila ; listno zelenilo  zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov ; rel.  listna stran oltarja  stran, na kateri se navadno bere berilo ; šol.  listna tabla  tabla, pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi knjige ; teh.  listna vzmet  vzmet v obliki ploščate palice ; tekst.  listni damast  damast, ki ima vzorec v obliki črt, kvadratov, pravokotnikov ; listno brdo  brdo, obstoječe iz listov ; vrtn.  listni potaknjenec ; listne rastline  rastline, ki se gojijo zaradi lepih listov

líster   -tra m ( í )
tekst.  lahka, hrapava, svetlikajoča se tkanina iz bombaža in volne:   obleka, suknjič iz listra

lístič   -a m ( ȋ )
1. manjšalnica od list:
a) drevo že poganja lističe ; nežno zeleni lističi / v zadregi je cefrala rdeče lističe nageljna
b) podatke si zapisuje na lističe ; odprl je predal in brskal med lističi ; popisani lističi / urejati kartotečne lističe  listke
c) naprava ima tanke medeninaste lističe ; lističi iz staniola / zrezati kumare na lističe / krompirjevi lističi  na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti ; milni lističi
♦   bot.  listič  del sestavljenega lista, ki se lahko samostojno giblje in lahko sam zase odpade ; lističi  tanke ploščate tvorbe na spodnji strani klobuka nekaterih gob, na katerih nastajajo trosi ; zool.  škržni lističi  tanke mišičnate tvorbe, ki jih pokriva sluznica, prepletena s kapilarami
2. nav. ekspr.  manjši časopis:   dijaški, literarni listič / slabš.  o tem so pisali celo zakotni lističi

lístičarka   -e ž ( ȋ )
nav. mn., bot.  gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae:

lístičast   -a -o prid. ( ȋ )
ki ima lističe:   zlat lističast okvir
♦   bot.  lističaste gobe  gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae ; petr.  grafit nastopa v lističastih agregatih

lístičje   -a s ( ȋ )
več (rastlinskih) lističev, (rastlinski) lističi:   drevo že poganja lističje ; mlado, nežno lističje ; lističje bukev

lístina   -e ž ( ȋ )
1. v posebni obliki sestavljen in potrjen zapis o dogodku pravne narave:   izdati, napisati, podpisati listino ; ponarejena listina ; kolkovanje listin ; overiti prepis listine ; pristnost listine / bančne listine ; ozemlje je postalo samostanska last s cesarjevo darilno listino ; denarne in kreditne listine ; pooblastilne listine ; prevozne listine
♦   fin.  knjigovodska listina  na temelju katere se zapiše poslovni dogodek v konte ; polit.  Atlantska listina  razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta ; ustanovna listina Organizacije združenih narodov  temeljna določila o ciljih, načelih, ustroju in delovanju Organizacije združenih narodov ; pravn.  javna listina  ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki ; žel.  spremne listine vlakov
2. zapis, ki kaj dokazuje, pojasnjuje sploh:   ta načrt je najvažnejša listina za zgodovino slovenske šole ; tako je bral v starih listinah ; v pisalni mizi svojega moža je našla tudi nekaj neljubih listin ; zgodovinske listine

listínjenje   -a s ( ȋ )  fin.
preoblikovanje posojil v vrednostne papirje:   listinjenje obveznic

lístinski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na listino:   najti v arhivu listinski fragment / bogato listinsko gradivo
♦   pravn.  listinski dokaz  dokaz z listino

lístje   -a s ( í )
več (rastlinskih) listov, (rastlinski) listi:   listje odpada, poganja, rumeni, se suši ; koza obira listje na grmu ; gosenice so obžrle listje ; smukati listje z veje ; kaplje padajo z listja ; odpadlo, rjavo, suho, uvelo, zeleno listje ; bilo jih je kot listja (in trave)  zelo veliko ; ima denarja kot listja  zelo veliko / bukovo, lovorovo listje ; krompirjevo listje  listi / listje šumi pod nogami ; grabiti listje ; uporabljati listje za nastilj / koš, mreža za listje

lístkar   -ja m ( ȋ )
zastar. podlistkar , feljtonist :   Kersnik je bil listkar pri Slovenskem narodu

lístkoven   in  listkôven -vna -o prid. ( ȋ; ō )
nanašajoč se na listek 2:   listkovno gradivo / listkovna akcija  med narodnoosvobodilnim bojem  akcija, pri kateri se skrivaj odlagajo listki z gesli, besedili proti okupatorju
♦   biblio.  listkovni katalog  katalog, v katerem so knjige popisane na listkih

lístnat   -a -o prid. ( ȋ )
1. ki ima (rastlinske) liste:   listnata rastlina ; listnato drevo / listnati gozdovi
2. bogat z listi:   drevo je dovolj listnato
3. ki je iz listov:   listnati venci / listnata krma
♦  gastr.  listnato testo  testo, ki vsebuje toliko maščobe kakor moke in ki pečeno sestoji iz tankih listov, plasti ; vrtn.  listnate lončnice  lončnice, ki se gojijo zaradi lepih listov

lístnica   -e ž ( ȋ )
1. knjižici podobna priprava za nošenje bankovcev, dokumentov:   iz prsnega žepa je potegnil listnico in odštel deset stotakov ; vzeti sinovo fotografijo iz listnice ; spraviti vizitko v listnico ; usnjena listnica ; ekspr.  v rokah je držal debelo listnico  zelo polno
●   ekspr.  imeti debelo listnico  imeti veliko denarja
2. zastar. beležnica , beležka :   iztrgati list iz listnice ; zapisati si naslov v listnico
3. navadno v zvezi listnica uredništva   rubrika, v kateri urednik odgovarja sodelavcem:   urednik je v listnici uredništva pohvalil mladega pesnika
4. v nekaterih državah  delovno področje ministra:   listnica za javna dela je bila zaupana znanemu politiku / minister brez listnice
5. star. listnjak :   pripeljati voz listja pred listnico
♦  zool.  vrbja listnica  manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita

lístnik   -a m ( ȋ )
1. gozd, v katerem se grabi listje:   ko bo goščava očiščena, bo postala dober listnik
2. nar.  koš za listje:   basala je listnik, a se ji je listje sproti sesipalo  (F. Bevk)
3. listnjak :   listnik je poln

listnják   tudi  lístnjak -a m ( á; ȋ )
prostor, stavba za listje:   berač je prespal v listnjaku ; prazen listnjak

listognòj   -ôja  in  listognój -a m ( ȍ ó; ọ̑ )
zastar. november

listonóša   -e  tudi  -a m ( ọ̄ )
zastar. pismonoša :   listonoša je prinesel pismo

listonóžec   -žca m ( ọ̑ )
nav. mn., zool.  zlasti v sladkih vodah živeči majhni raki z nožicami listaste oblike, Phyllopoda:

listopàd   -áda m ( ȁ á )
star. november :   rodil se je 14. listopada

listopáden   -dna -o prid. ( ā )
bot.  ki mu jeseni odpadejo listi:   ta rastlina je listopadna ; listopadno drevo / listopadni gozd

lístovka   -e ž ( ȋ )
vrtn.  prst iz preperelega listja:   dodati rastlini nekoliko listovke ; listovka in igličevka
♦  tekst.  del statev, ki služi za usklajeno, izmenično premikanje listov

lístovnik 1   -a m ( ȋ )
um.  okras v obliki niza listov:

listôvnik 2   -a m ( ȏ )
1. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih:   listovnik za osnovnošolce ; uporaba jezikovnega listovnika ; uvajanje evropskega listovnika v pouk tujega jezika / študentski listovnik
2. zastar. kartoteka :   urejevati listovnik

lístrast   -a -o prid. ( í )
tekst.  ki je iz listra:   listrast suknjič

lišáj   -a m ( ȃ )
1. rastlina, sestavljena iz alge in glive, živečih v sožitju:   po deblu raste lišaj ; ostrgati z drevesa lišaj ; razmnoževanje lišajev ; mah in lišaj / drevesni lišaj
♦   bot.  islandski lišaj  zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, Cetraria islandica
2. vnetje kože, ki navadno povzroča srbenje:   dobiti lišaj ; zdraviti lišaj ; lišaj na obrazu ; mazilo zoper lišaj

lišájast   -a -o prid. ( ȃ )
ki ima lišaj:   lišajaste skale ; očistiti lišajasto drevje / imeti lišajasto kožo

lišájav   -a -o prid. ( ȃ )
lišajast :   lišajavo drevje / lišajava koža

líšček   -čka m ( ȋ )
manjša ptica pevka z zelo pisanim perjem:   čri čri čri, prepeva lišček

líšp   -a m ( ȋ )  star.
1. nakit , lepotičje , okrasje :   ogledovati na stojnici lišp ; bila je oblečena preprosto, brez lišpa ; izdati mnogo denarja za lišp
2. razkošje , sijaj :   v vsem tem lišpu in blišču ni bila srečna

líšpanje   -a s ( ȋ )
glagolnik od lišpati:   porabiti dosti časa za lišpanje

líšpati   -am nedov. ( ȋ )
zastar. krasiti , lepšati :   lišpati dojenčkovo košarico

líšpav   -a -o prid. ( ī )
1. ki se rad lepša, lepotiči:   lišpavo dekle
2. nar. osrednje izbirčen , neješč :   razvajen in lišpav otrok / lišpav teliček

líšpavka   -e ž ( ī )
1. ekspr.  ženska, ki se rada lepša, lepotiči:   on je gizdalin, ona pa lišpavka
2. nar. osrednje  izbirčna, neješča ženska:   tej lišpavki ni nobena jed po volji

líšpavost   -i ž ( ī )
1. lastnost, značilnost človeka, ki se rad lepša, lepotiči:   ženska lišpavost
2. nar. osrednje izbirčnost , neješčnost :   otrok je suh zaradi lišpavosti

litaníje   -níj ž mn. ( ȋ )
1. rel.  molitev iz vzklikov in refrenov, ki jih izmenoma izgovarjajo duhovnik in verniki:   moliti litanije / iti k litanijam  k popoldanskemu cerkvenemu opravilu ; pren., ekspr.  če bi hotel vse našteti, bi bile dolge litanije
2. ekspr.  dolgo trajajoče, dolgočasno grajanje, tožbe:   spet moram poslušati stare litanije o njegovih težavah ; kdaj bo konec teh litanij
3. ekspr., z rodilnikom  velika množina:   litanije kletvic, obtožb

lítas   -a m ( ȋ )
denarna enota Litve:   menjati evre za litase

líter   -tra m ( í )
1. osnovna enota za merjenje prostornine:   dva litra mleka, vina ; kupiti tri litre borovnic, kostanja, pšena ; v akumulacijskem jezeru je dvesto milijonov litrov [l] vode ; koliko litrov drži sodček / prodajati na litre
// steklenica, posoda za to enoto:   gostilničar je vzel liter in šel v klet ; stresati jagode v kovinski liter / sam je spil ves liter  vsebino steklenice
2. pog.  liter vina:   stavil je tri litre, da bo zmagalo njegovo moštvo ; natakar, še pol litra ; ali boš dal, plačal za liter ; ekspr.  naročal je liter za litrom / liter belega  belega vina
●  ekspr.  pri litru je zelo pogumen  kadar pije vino

literáren   -rna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na literatura 1, 2:
a) romantika, realizem in drugi literarni tokovi ; pisatelj goji različne literarne oblike ; filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge ; lirika, epika in dramatika so literarne vrste / literarni umetniki, ustvarjalci / literarna umetnost / publ.  v literarno areno prihajajo mladi pesniki ; knjiž.  svojo literarno pot je začel kot pesnik / literarni jezik  knjižni jezik; leposlovni jezik ; literarni krožek ; literarni salon ; organizirati literarni večer  prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem ; literarna čitanka  pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi življenjepisi avtorjev ; literarna priloga časopisa ; izdajati literarno revijo ; njegovo literarno delo obsega deset knjig ; ustvariti velika literarna dela
b) imeti široko literarno obzorje / literarni zgodovinar ; literarna kritika, veda ; študirati literarno zgodovino
c) velika literarna vrednost dela
2. značilen za literaturo:   na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne / literarni klišeji ; publ.  v njegovih delih prevladuje literarna manira
// knjiž. neživ , neživljenjski , nenaraven :   jezik v njegovih delih je preveč literaren ; njen slog je nekoliko literaren
// publ.  v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje:   kritika očita filmu, da je literaren
●  knjiž.  pridobiti si literarno ime  postati znan kot dober pisatelj, pesnik ; gibati se v literarnih krogih  med književniki, pisatelji
♦  gled.  literarno gledališče ; lit.  literarna teorija

literarizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž.  narediti kaj literarno:   pisatelj je literariziral zgodbe iz svoje mladosti / strokovno besedilo se ne da literarizirati

literárnokrítičen   -čna -o prid. ( ȃ-í )
nanašajoč se na literarno kritiko:   literarnokritična merila
♦   lit.  literarnokritični esej

literárnost   -i ž ( ȃ )
1. lastnost, značilnost literarnega:   prava literarnost romana
2. knjiž. neživost , neživljenjskost , nenaravnost :   v teh odstavkih novele se čuti literarnost ; literarnost nekaterih Stritarjevih pesmi ; literarnost sloga ; patetičnost in literarnost
3. publ.  značilnost, da so bistveni, osnovni izrazni elementi česa podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje:   v teh kiparjevih figurah ni nobene literarnosti ; očitati filmu literarnost

literárnoteorétičen   -čna -o prid. ( ȃ-ẹ́ )
nanašajoč se na literarno teorijo:   njegova literarnoteoretična dela

literárnozgodovínski   -a -o prid. ( ȃ-ȋ )
nanašajoč se na literarno zgodovino:   literarnozgodovinski članki / realistična literarnozgodovinska šola ; doktor literarnozgodovinskih znanosti

literát   -a m ( ȃ )  nav. ekspr.
1. književnik , pisatelj :   literati, slikarji, znanstveniki
2. kdor piše literarna dela manjše umetniške vrednosti:   on je le literat, le senca umetnika

literátka   -e ž ( ȃ )
književnica , pisateljica :   uveljavljena literatka ; literatke in slikarke

literátski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na literate:   literatska družba / domislice prenapetih literatskih možganov

literátstvo   -a s ( ȃ )
nav. ekspr.  dejavnost literatov:   problem Trdinovega literatstva / odklanjati prazno literatstvo

literatúra   -e ž ( ȗ )
1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik, književnost:   zanimati se za literaturo ; zgodovina literature ; pogovor o literaturi ; smeri v literaturi / družbeno angažirana, mladinska, poučna, pripovedna, socialna, tendenčna literatura / umetniška literatura
// navadno s prilastkom  dela te umetnosti:   brati izvirno, prevodno, slovensko, rusko literaturo ; knjižnica izposoja tudi potopisno in znanstvenofantastično literaturo ; avtorji zabavne literature / ekspr.  te pesmi so biseri naše literature / knjiž.  lepa literatura  leposlovje
2. navadno s prilastkom  celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva; književnost , slovstvo :   začetki francoske literature ; Trubarjevo delo je temelj slovenske literature / šol. žarg.:  učenci ponavljajo literaturo in slovnico  literarno zgodovino ; predavati literaturo
3. navadno s prilastkom  knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju:   brati poljudnoznanstveno literaturo ; kupovati filozofsko, partijsko, zgodovinsko literaturo ; širiti revolucionarno literaturo ; pri pisanju je uporabil vso dosegljivo strokovno literaturo ; policija je zaplenila propagandno literaturo ; literatura o Cankarju / na koncu razprave je navedena literatura  naslovi knjig, del, iz katerih je avtor dobil podatke / referenčna literatura  objavljena dela, ki s tehtnostjo obravnave določene teme pomembno prispevajo k njenemu poznavanju in se zato na njihove izsledke, spoznanja lahko sklicujejo avtorji nadaljnjih obravnav
♦  glasb.  klavirska literatura  tiskane klavirske skladbe

líti   líjem nedov. , 3. mn. stil.  lijó  ( í )
1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči:   voda lije ; deževnica lije s strehe ; potoki lijejo po pobočju / ekspr.:  kri lije po roki ; pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu ; solze ji lijejo iz oči, po licih ; sveča dogoreva in vosek lije po svečniku  se močno cedi, teče ; brezoseb.  tako se poti, da kar lije z njega  zelo se poti
// knjiž., ekspr.  usipati se, padati:   zrna lijejo sejalcu iz rok / zlati lasje ji lijejo čez ramena, po vratu
// knjiž., ekspr.  prihajati v velikih količinah:   luč lije iz okna na cesto ; sonce lije skozi odprto okno ; mesečina lije v sobo / veter lije skozi line
2. preh., knjiž., nav. ekspr.  izločati kaj tekočega v velikih količinah:   oblaki lijejo potoke vode z neba ; oko lije solze / vzdihovala je in lila solze  jokala ; mati lije solze po mrtvem sinu  žaluje, toži ; pren.  svetilka lije rumeno luč ; luna lije bledi svit na zemljo
3. knjiž., s prislovnim določilom  širiti se, prihajati:   iz gozda lije hlad ; ubrana melodija lije iz sobe ; iz grl lije pesem / mir mu lije v srce ; nove sile mu lijejo v telo ; strah ji lije v dušo
// ekspr.  izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru:   pesem zvonov lije nad poljem ; sladek vonj je lil po zraku ; groza, ljubezen lije iz oči  je opazna, vidna v očeh
4. knjiž., ekspr.  (hitro) množično se premikati:   z vseh cest lijejo množice ; po vseh potih so lili begunci v mesto ; nepretrgan tok ljudi in vozil je lil po cesti
5. brezoseb.  zelo, močno deževati:   že ves dan lije ; lilo je v curkih ; lije kakor iz škafa, vedra ; lije kakor za stavo / v osebni rabi:  dež lije iz oblakov, izpod neba ; dež lije na zemljo ; dež lije curkoma
6. izdelovati z zlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulivati :   liti krogle, zvonove
7. star. vlivati , zlivati :   liti vodo v vino / liti žganje v grlo
●  ekspr.  na bojišču je lila kri v potokih  bilo je mnogo mrtvih in ranjenih ; vznes.  lili so kri za domovino  bili so ranjeni, umirali so v boju za domovino ; vznes.  naj lije nebo srečo nate  bodi srečen ; pog., ekspr.  kar lilo je iz njega  imel je hudo drisko ; knjiž.  glas je lil polno  zvenel

lítij   -a m ( í )
kem.  mehka, na zraku in v vodi neobstojna najlažja kovina, element Li:   simbol, znak za litij ; litij in natrij / zastrupitev, zdravljenje z litijem / baterije iz litija

lítina   tudi  litína -e ž ( ȋ; í )
metal.  kovina, iz katere se ulivajo predmeti:   litina iz te tovarne je dobra / bela  z belo , siva litina  s sivo prelomno ploskvijo ; jeklena litina ; temprana litina  žarjena bela litina
// uliti izdelek, ulitek:   prodajati kakovostno litino in druge kovinske izdelke

lítje   -a s ( í )
glagolnik od liti 6:   litje je bilo uspešno ; litje črk
♦   metal.  tlačno litje  ulivanje kovine pod pritiskom ; tehnika litja

lítka   -e ž ( ȋ )
nav. mn., nar. vzhodno meča 3 :  brcniti koga v litke

lito...   ali  líto...  prvi del zloženk  ( ȋ )
nanašajoč se na kamen:   litografija, litosfera

litográf   -a m ( ȃ )
1. kdor dela litografije, kamnotiskar:   razstava znanega litografa
2. nekdaj  kdor se poklicno ukvarja s tehniko ploskega tiska s kamnite plošče:   delo je opravil izkušen litograf

litografíja   -e ž ( ȋ )
1. um.  grafična tehnika, pri kateri se risba na kamnito ploščo odtiskuje s ploskim tiskom, kamnotisk:   uspehi lesoreza, linoreza in litografije
// odtis v tej tehniki:   opremiti knjigo z izvirnimi litografijami ; razstava litografij / barvna litografija
2. tisk., nekdaj  tehnika ploskega tiska s kamnite plošče:   razvoj litografije / barvna litografija

litografírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
izdelovati litografijo:   litografirati poročilo

litográfski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na litografijo:   litografski postopek / litografski kamen ; litografski papir / litografski tiskar

litopón   -a m ( ọ̑ )
kem.  bela prašna zmes barijevega sulfata in cinkovega sulfida za oljnato belo barvo:   izdelovati litopon

litopunktúren   -rna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na litopunkturo:   litopunkturne točke / litopunkturni kamni, stebri

litorál   -a m ( ȃ )
geogr.  obalno območje morja, jezera:

litorálen   -lna -o prid. ( ȃ )
geogr.  ki je v bližini obale; obrežen , obalen :   litoralni sedimenti / litoralno morje / litoralna pokrajina  obmorska, primorska

litosfêra   -e ž ( ȇ )
geol.  zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine, zemeljska skorja:   raziskovanje litosfere

litóta   -e ž ( ọ̑ )
lit.  besedna figura, s katero je trditev namenoma izražena manj določno, navadno z zanikanjem:   pesnik rad uporablja litote / današnjemu času bolj ustreza litota kakor patetična hiperbolika

lítovski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na Litovce ali Litvo:   litovski jezik

lítovščina   -e ž ( ȋ )
litovski jezik:   prevajanje evropskega pravnega reda v litovščino ; litovščina in letonščina

lítoželézen   -zna -o prid. ( ȋ-ẹ́ )
ki je iz litega železa:   litoželezen kotel, steber ; litoželezne cevi ; litoželezna peč

litráža   -e ž ( ȃ )
pog.  prostornina posode, izražena v litrih:   litraža soda
●   avt. žarg.  gibna prostornina, kubatura

lítrček   -čka m ( ī )
ekspr.  manjšalnica od liter:   litrček cvička / bom dal še jaz za pol litrčka

lítrka   -e ž ( ī )
nar.  litrska steklenica:   Reza je nagnila, potegnila dvakrat, trikrat, a ni spravila iz litrke več kot droban požirek  (P. Zidar)

lítrski   -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na liter:   litrski lonec ; litrska steklenica / litrska mera / 10-litrska steklenica

litúrgičen   -čna -o prid. ( ú )
nanašajoč se na liturgijo, bogoslužen:   ustrezen liturgični prostor / liturgične barve  barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika ; liturgične knjige ; liturgična oblačila

liturgíja   -e ž ( ȋ )
rel.  cerkveni verski obredi, bogoslužje:   spremljati liturgijo s petjem ; oblačila, predmeti za liturgijo

litúrgika   -e ž ( ú )
rel.  nauk o liturgiji:   predavati liturgiko

litvánski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Litvance ali Litvo:   litvanski jezik ; litvanska književnost

lív   -a m ( ȋ )
1. litina :   jekleni, sivi liv / skorja na livu  ulitem izdelku, ulitku
2. litje :   liv se je posrečil
●  publ.  ta figura v romanu je kot iz enega liva  iz enega kosa

liváda   -e ž ( ȃ )
knjiž. travnik , trata 1 :  cvetoče, pisane, zelene livade / sončna livada ; pren.  cvetje z naših pesniških livad

lívanec   -nca m ( í )
nav. mn., nar.  jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi:   peči livance

livár   -ja m ( á )
delavec v livarni:   livar črk, jekla

livárna   -e ž ( ȃ )
podjetje, obrat za ulivanje kovinskih izdelkov ali kovine:   biti zaposlen v livarni / livarna brona, jekla, železa ; livarna črk, zvonov

livárski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na livarje ali livarstvo:   livarsko orodje ; biti zaposlen v livarskem podjetju
♦   metal.  livarski grodelj  grodelj, namenjen predelavi v lito železo ; livarski lonec  manjša posoda za prenašanje tekoče kovine ; livarski pesek  pesek za izdelavo form, navadno kremenov ; livarska žlica  orodje za oblikovanje form

livárstvo   -a s ( ȃ )
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z ulivanjem kovinskih izdelkov:   uporaba kremenčevega peska v livarstvu
// veda o tem ulivanju:

líven   -vna -o prid. ( ī )  metal.
1. nanašajoč se na ulivanje:   livni prostor ; livna napaka / livna jama  jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki
2. ki se da (dobro) ulivati:   ta kovina ni kovna, je pa livna / livni bron

lívnica   -e ž ( ȋ )
livarna :   livnica črk, topov

lívnost   -i ž ( ī )
metal.  lastnost, značilnost kovine, da se da (dobro) ulivati:   izboljšati livnost

lívra   -e ž ( ȋ )
v srednjem veku  denarna enota Francije:   plačeval ji je dvajset liver na mesec

livrêja   -e ž ( ȇ )
1. uniformi podobno oblačilo nekaterih uslužbencev, zlasti v hotelu, cirkusu:   livreja hotelskega vratarja
2. posebno oblačilo služabnikov za osebno strežbo:   rumena livreja ; kočijaž v livreji ; pri kosilu so stregli služabniki v livrejah

livríran   -a -o prid. ( ȋ )
oblečen v livrejo:   livriran vratar / pri kosilu so stregli livrirani lakaji ; livriran sluga

lízanje   in  lizánje -a s ( í; ȃ )
1. glagolnik od lizati:   lizanje bonbonov / sinu je samo podala roko, lizanja ni marala / težko so prenašali njegovo lizanje predstojniku
2. nar.  krma, ki je živina ne grize, ampak samo liže:   kadar je vol dosti vozil, so mu pokladali poleg sena tudi lizanje
// kuhinjska sol, stisnjena v kamen, s katero se dopolnjuje krmljenje:

lízati   tudi  lizáti lížem nedov. ( í á í )
1. premikati jezik po čem:   krava liže telička po glavi ; mačka liže mladiče ; pes liže roko gospodarju ; vol se liže ; žival si liže dlako ; lizati si suhe ustnice / pes si liže rano  z lizanjem si jo zdravi ; pren., ekspr.  lizati s pogledi
// ližoč jesti:   žival liže kri ; lizati sladoled / otroci radi ližejo bonbone, med / žival liže kri z dlake ; lizati maščobo s prstov
2. pog., slabš. poljubljati :   mene že ne boš lizal, grdoba ; kar na ulici se ližeta
3. ekspr.  večkrat pokriti, obdati kaj s seboj:   ogenj že liže streho ; plameni ližejo kotel, polena ; valovi ližejo kamenje / bliski ližejo nebo
4. nepreh., knjiž. švigati , plapolati :   plamen liže iz špranj, do stropa, ob steni / bič je lizal po golih telesih
●  ekspr.  sonce liže še zadnje krpe snega  taja ; slabš.  lizati pete, roke komu  ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost ; pog., ekspr.  pošteno jih je dobil in zdaj se doma liže  zdravi ; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska  zahrbtnega, hinavskega človeka

lizéna   -e ž ( ẹ̑ )
arhit.  navpičen, nekoliko izstopajoč pas, ki utrjuje, razčlenjuje stene:   stene slavnostne dvorane so okrašene z lizenami

lízika   -e ž ( ȋ )
bonbon v obliki ploščice na paličici:   otroci kupujejo, ližejo lizike

lizín   -a m ( ȋ )
med.  snov, ki povzroča razpadanje, raztapljanje organskih snovi:   vsebnost lizina v pridelkih

lízing   tudi  leasing -a  [ lízing- ]  m ( ȋ )
ekon.  zakup premičnine ali nepremičnine, ki lahko preide v last zakupnika po plačilu določene zakupnine:   (od)plačevati lizing ; kupiti na lizing ; dajalec, jemalec lizinga ; oblike lizinga ; odobritev, trajanje lizinga ; avto, oprema, stanovanje na lizing ; obrok za lizing / obrok lizinga  zakupnine za tak zakup

lizingodajálec   -lca  [ lizingodajau̯ca in lizingodajalca ]  m ( ȃ )
ekon.  kdor daje lizing:   avto do končnega poplačila ostaja last lizingodajalca

lizingojemálec   -lca  [ lizingojemau̯ca in lizingojemalca ]  m ( ȃ )
ekon.  kdor jemlje, dobi lizing:   če je lizing odplačan, postane lizingojemalec lastnik vozila ; obveznosti lizingojemalca

lízinški   tudi  leasinški -a -o  [ lízinški ]  prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lizing:   lizinška družba ; lizinška pogodba ; lizinško podjetje / lizinška hiša

lízniti   -em dov. ( í ȋ )
1. potegniti z jezikom po čem:   telička ga je liznila po roki
2. nepreh., knjiž. švigniti , zaplapolati :   tu in tam je še liznil plamen

lizofórm   -a m ( ọ́ )
kem.  rumena, bistra, močno dišeča alkoholna raztopina mila in formalina, ki se uporablja za razkuževanje:

lizól   -a m ( ọ̑ )
rjava, ostro dišeča tekočina, ki se uporablja za razkuževanje:   zastrupiti se z lizolom ; steklenica lizola ; čutil se je duh po zdravilih in lizolu

lizún   -a m ( ȗ )
slabš.  kdor si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih:   mogočnik in njegovi lizuni

lizúnski   -a -o prid. ( ȗ )
slabš.  ki si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih:   biti lizunski do nadrejenih in oblasten do podrejenih / lizunsko vedenje

lizúnstvo   -a s ( ȗ )
slabš.  lizunsko vedenje ali ravnanje:   satire so naperjene proti lizunstvu

ljótičevec   -vca m ( ọ̑ )
privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Dimitrija Ljotića:   propaganda ljotičevcev
// med narodnoosvobodilnim bojem  pripadnik protipartizanskih enot Dimitrija Ljotića:   ljotičevci in nedičevci

ljúb   -a -o  stil.  -ó prid. , ljúbši  ( ȗ ū )
1. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos:   vsi otroci ji niso enako ljubi / na sliki je ljubi obraz njegove matere / prodati je moral najljubšega konja ; slovo od ljubih krajev / v povedni rabi, z dajalnikom:  vedno ljubši ji je bil ; ta spomin je vsem ljub ; domača hiša mu je bila ljuba ; resnica nam je ljuba in draga / v nagovoru:  srečno hodi, ljubi otrok, je rekla mati ; ljuba mama ; knjiž.  ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati ; iron.  ljubi fantje, tako pa ne bo šlo / v osmrtnicah  zapustil me je moj ljubi mož
// ki ugaja, je všeč:   žganci so njegova najljubša jed / glas ptic mu je ljub ; vedno mi je bil ljub spremljevalec ; to je njegova najljubša pesem
// ekspr., z oslabljenim pomenom  poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže:   kdaj bo prišla ljuba pomlad ; spet sije ljubo sonce / ves ljubi dan sedi ; boj za ljubi kruhek ; iron.:  taka je naša ljuba mladina ; za samo ljubo napoto si / v vzkliku  ljubi bog, ali je to mogoče
2. knjiž. prijeten , prijazen 2 :  to je res ljub otrok ; bila je ljuba in dobra / ljub pogled / ljubo šumenje potoka
●  ekspr.  zaradi ljubega miru sem mu dovolil, da gre  da me ne bi več nadlegoval, prosil ; ekspr.  naredi to zaradi ljubega miru  da ne bo prepira, nezadovoljstva ; ekspr.  molči, če ti je življenje ljubo  če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega ; preg.  ljubo doma, kdor ga ima prim. ljuba , ljubi

ljúba   -e ž , ljúbih  ( ȗ )
ženska, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno moškega:   to je njegova ljuba ; ljuba se jezi nanj ; prišel je po slovo k svoji ljubi / kot nagovor  dolgčas mi je bilo po tebi, ljuba;  prim. ljub

ljubáv   -i ž ( ȃ )
1. star. ljubezen :   nedolžna, zvesta ljubav ; bil je vreden njene ljubavi / ljubav do domovine
2. zastar. usluga , prijaznost , ljubeznivost :   izkazati komu ljubav ; ne vem, kako naj vam povrnem to ljubav / stori mi to ljubav in vprašaj / stori to meni na ljubav  na ljubo

ljubáven   -vna -o prid. ( á )
knjiž. ljubezenski :   ljubavno čustvo / pisal ji je ljubavno pismo / prebirati ljubavne romane ; Župančičeve ljubavne pesmi / imeti s kom ljubavno razmerje

ljubávnica   -e ž ( ȃ )
zastar. ljubica , ljubimka :   ena izmed kraljevih ljubavnic

ljubávnik   -a m ( ȃ )
zastar. ljubimec , ljubček :   ljubavnik njegove žene

ljúbček   -čka m ( ȗ )
1. nav. ekspr.  moški, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno žensko, a ni njen stalni, življenjski partner:   njegova žena ima ljubčka
2. moški, zlasti neporočen, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno ženske:   ljubčku je oprala perilo ; njen ljubček je šel v vojsko ; nezvest ljubček
3. ljubljenec :   zaradi svoje pridnosti je bil ljubček vseh učiteljic / ljubček srca / naš mali ljubček je bolan / kot nagovor:  priden bodi, ljubček ; iron.  ljubčki moji, tako pa ne bo šlo
4. otr. poljub :   daj mi ljubčka

ljúbčkati   -am nedov. ( ȗ )
ekspr. ljubkovati :   samo razvaja ga in ljubčka

ljúbec   -bca m ( ȗ )
zastar. ljubimec , ljubček :   dekle je pripela svojemu ljubcu nagelj ; ženin ljubec

ljúbej   -a m ( ȗ )
zastar. ljubimec , ljubček :   ljubej jo je zapustil

ljúbek   -bka -o prid. , ljúbkejši  ( ū )
ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz:   ljubek otrok ; ljubek psiček ; dekle je zelo ljubko / ljubka oblekica / ekspr.  ljubke jamice na licih
●  zastar.  ljubko vino  okusno, dobro

ljubézen   -zni ž ( ẹ̑ )
1. močno čustvo naklonjenosti do druge osebe:   vezala ju je velika ljubezen ; ekspr.  ljubezen gori, ugasne, se vname ; izpovedati, odkriti, priznati komu ljubezen ; ekspr.  prisegal ji je večno ljubezen ; vračati komu ljubezen ; čista, globoka, goreča, prva, skrita, strastna, zvesta ljubezen ; čutna in duhovna ljubezen ; ekspr.  sladka, vroča ljubezen ; srečna  ki jo ljubljena oseba vrača , nesrečna ljubezen  ki je ljubljena oseba ne vrača ; ljubezen do dekleta ; ljubezen med možem in ženo ; zakon brez ljubezni ; biti prevzet od ljubezni / njuna dolga ljubezen je končana ; tekmec v ljubezni / nav. ekspr.:  petošolska ljubezen ; platonična ljubezen  brez želje po čutnih, telesnih odnosih ; ljubezen na prvi pogled / poročil se je z njo iz ljubezni ; storiti kaj iz ljubezni
// evfem.  spolno razmerje, spolni odnosi:   njen mož ima ljubezen z drugo žensko ; pog.  začela je z njim ljubezen ; njegove neštevilne ljubezni / lezbična ljubezen ; svobodna ljubezen  skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / spolna ljubezen
// ekspr.  oseba, na katero se nanaša to čustvo:   po dolgih letih je srečal svojo nekdanjo, prvo ljubezen ; oženil se je s svojo mladostno ljubeznijo / kot nagovor  kmalu se vrni, ljubezen moja
2. s prilastkom  močno čustvo naklonjenosti do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro:   čutiti ljubezen do staršev ; bratovska, materinska, otroška ljubezen ; hčerina ljubezen do očeta ; ekspr.  opičja, slepa ljubezen do otrok / domovinska ljubezen ; ljubezen do domovine ; ljubezen do mladine / ljubezen do živali / to je storila iz ljubezni do otrok ; z veliko ljubeznijo je govoril o svoji materi ; vzgajal je svojega učenca z očetovsko ljubeznijo  kot bi bil njegov oče
3. knjiž., ekspr.  kar je posledica teh čustev:   obdajala jo je ljubezen moža in otrok ; izkazovati staršem ljubezen in spoštovanje
4. navadno v zvezi z do   močen pozitiven odnos do česa:   cenila je njegovo ljubezen do glasbe, gledališča, knjig ; velika ljubezen do narave ; ljubezen do poklica ; ljubezen do svobode / njena ljubezen do dela je znana  znano je, da rada dela ; evfem.  vsi poznajo njegovo ljubezen do denarja  veliko željo, da bi ga pridobil, imel / ekspr.:  glasba je njegova ljubezen ; pipa je bila njegova največja ljubezen  zelo rad je kadil pipo / z ljubeznijo obdelovati zemljo ; jed je bila skromna, a pripravljena z ljubeznijo
5. ekspr.  dobri, prijateljski odnosi:   med ljudmi ni vladala ljubezen, ampak sila ; ljubezen do bližnjega, za trpeče ljudi / sosedje so živeli med seboj v ljubezni in prijateljstvu
●  ekspr.  kar pojedel bi jo od ljubezni  ima jo zelo rad ; iron.  ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela  za življenje jima bo potrebna materialna osnova ; star.  vnela se je v ljubezni do njega, zanj  zaljubila se je vanj ; knjiž.  kupljena ljubezen  pri kateri je treba partnerja plačati ; vznes.  čas ljubezni  pomlad ; evfem.  služabnice ljubezni  vlačuge, prostitutke ; ekspr.  biti slep od ljubezni  biti nekritičen do ljubljene osebe ; šalj.  ljubezen gre skozi želodec  če ženska moškemu dobro kuha, je tudi njegova ljubezen trdna; za ohranitev ljubezni je potrebna materialna podlaga ; ljubezen je bolezen  ljubezen, zaljubljenost povzroča podobno stanje kot bolezen ; ljubezen je slepa ; stara ljubezen ne zarjavi ; šalj.  sreča v igri, nesreča v ljubezni
♦  rel.  ljubezen do Boga ; vera, upanje, ljubezen ; vrtn.  goreča ljubezen  dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti; kalcedonijska lučca

ljubézenski   -a -o  [ ljubezənski ]  prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na ljubezen 1:
a) ljubezensko priznanje / dekletove ljubezenske skrivnosti / ljubezenska pisma / ekspr.  ujel se je v njene ljubezenske mreže / ljubezenski film, roman ; ljubezenski prizori v drami ; pisati ljubezenske pesmi / ljubezensko čustvo
b) pravil je o svojih ljubezenskih dogodivščinah ; ljubezenska igra ; imeti ljubezensko razmerje
●   ekspr.  ljubezenski trikotnik  mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec
♦   lit.  ljubezenska lirika

ljubezníčanje   -a s ( ī )
knjiž. ljubimkanje , flirtanje :   to je samo ljubezničanje, ne ljubezen

ljubezníčenje   -a s ( ī )
knjiž. ljubimkanje , flirtanje :   njeno ljubezničenje je zdaj končano / nagajivo ljubezničenje

ljubezníčiti   -im nedov. ( í ȋ )
knjiž. ljubimkati , flirtati :   fant ljubezniči s sosedovo hčerjo ; na plesu je ljubezničil s svojo plesalko

ljubeznív   -a -o prid. , ljubeznívejši  ( ī í )
1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos:   fant je mlad, čeden in ljubezniv ; to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev ; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza:  hvala, zelo ste ljubeznivi ; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu ; ta gospod je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal
// ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos:   govoriti z ljubeznivim glasom ; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom ; ljubezniv pogled ; ljubeznive besede ; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza  odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu
// ekspr., v povedni rabi  ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost:   njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim
2. star. ljubek , privlačen :   to je res ljubezniv otrok ; rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične!  (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice
3. knjiž., ekspr. mil , prijeten :   ljubezniva pomlad, zarja
4. zastar., z dajalnikom ljub , drag :   vsem je bil ljubezniv / v nagovoru:  ljubeznivi moj mož ; ljubeznive bralke

ljubeznívost   -i ž ( í )
lastnost, značilnost ljubeznivega človeka:   odlikuje ga poštenost in ljubeznivost / ljubeznivost nasmeha, značaja ; ganila ga je ljubeznivost sprejema
// ljubeznivo vedenje, ravnanje:   pozdravila ga je z največjo ljubeznivostjo ; narejena ljubeznivost ; poklicna ljubeznivost prodajalk / ekspr.  kar topi se od ljubeznivosti / šepetaje ji pripoveduje ljubeznivosti ; ekspr.  obsipati koga z ljubeznivostmi

ljúbi   -ega m ( ȗ )
moški, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno ženske:   ali je to tvoj ljubi ; dekle že ima ljubega ; koga ima za ljubega ; nezvest ljubi;  prim. ljub

ljúbica   -e ž ( ȗ )
1. nav. ekspr.  ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner:   postala je njegova ljubica ; njen mož ima ljubico ; vzdrževati ljubico / za ženo je ne mara, ima jo samo za ljubico
2. ženska, zlasti neporočena, ki je v ljubezenskem odnosu do druge osebe, navadno moškega:   poslati ljubici sporočilo ; fant ima že ljubico ; priti k ljubici pod okno ; nezvesta, prevarana ljubica
3. s prilastkom  ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga; ljubljenka :   to je naša najmlajša, naša ljubica ; pren.  Kak tvoje je bilo srce goreče za čast .. Ljubljane, ljubice nebes in sreče  (F. Prešeren)
// ekspr.  ljubljena ženska:   naša ljubica je zbolela / kot nagovor  kje si bila, ljubica
// ekspr.  kar je komu ljubo, drago sploh:   lovec se ne more ločiti od svoje jeklene ljubice
●  knjiž.  ljubica  vijolica

ljubímec   -mca m ( ȋ )
1. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno žensko, a ni njen stalni, življenjski partner:   ljubimca sta se dogovorila za sestanek ; mož je našel pri ženi ljubimca
2. kdor ima s kom ljubezensko, spolno razmerje:   partnerja nikoli ne primerjajte z nekdanjimi ljubimci ; želim biti boljši oče in boljši ljubimec ; po rojstvu otroka sta se tako vživela v vlogi mame in očeta, da sta pozabila na svoji vlogi ljubimcev
// navadno s prilastkom  človek glede na njegovo spretnost, ravnanje v spolnosti:   njen partner je odličen ljubimec ; dober, slab ljubimec ; nenasiten, nežen, strasten ljubimec
3. zastar.  mlad neporočen moški, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant :   dekletovega ljubimca so vzeli k vojakom
●  knjiž.  ljubimec slave  ljubljenec
♦  gled.  igralec, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih moških oseb

ljubímka   -e ž ( ȋ )
1. ženska, ki ima spolno razmerje s poročeno osebo ali osebo v resni zvezi, navadno moškim, a ni njen stalni, življenjski partner:   imel je novo ljubimko ; njegova nekdanja ljubimka
2. ženska, ki ima s kom ljubezensko, spolno razmerje:   bila je njegova žena, prijateljica, zaupnica in ljubimka
// navadno s prilastkom  ženska glede na njeno spretnost, ravnanje v spolnosti:   biti dobra ljubimka ; strastna ljubimka
♦  gled.  igralka, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih ženskih oseb

ljubímkanje   -a s ( ȋ )
glagolnik od ljubimkati:   koketiranje se je kmalu spremenilo v ljubimkanje / rada je pripovedovala o svojih ljubimkanjih s študenti

ljubímkati   -am nedov. ( ȋ )
1. izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos:   ljubil ni, ampak ljubimkal ; poleti je z njim ljubimkala v kopališču
2. ljubkovati :   otroka je vzela v naročje in ga ljubimkala in božala

ljubimkováti   -újem nedov. ( á ȗ )
zastar. ljubimkati , flirtati :   nekaj časa je ljubimkovala s podjetnim fantom iz sosedstva

ljubímski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ljubimce:   ljubimska zveza / igral je ljubimske in karakterne vloge

ljubítelj   -a m ( ȋ )
1. navadno s prilastkom  kdor ima posebno zanimanje, nagnjenje za kaj:   kot velik filmski ljubitelj rad hodi v kinoteko ; biti ljubitelj dobre knjige, narave, živali ; ljubitelj zabavnih melodij, umetnosti / ljubitelj knjig  bibliofil / publ.:  ta vrsta kave je našla že mnogo ljubiteljev  mnogo ljudi jo kupuje, pije ; ljubitelji smučanja so z letošnjo zimo zadovoljni  smučarji
2. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim:   igro je uprizorila skupina gledaliških igralcev ljubiteljev ; precej gradiva je zbral tudi zgodovinar ljubitelj / razstavo so pripravili poklicni vrtnarji in ljubitelji

ljubíteljica   -e ž ( ȋ )
1. navadno s prilastkom  ženska, ki ima posebno zanimanje, nagnjenje za kaj:   ljubiteljica cvetja, narave, živali ; ljubiteljica poezije, umetnosti / ljubiteljica adrenalina
2. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim:   športne plezalke in ljubiteljice plezanja

ljubíteljski   -a -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na ljubitelje:   novo avtorjevo knjigo so bralci pričakovali z veselim ljubiteljskim nemirom / nastopiti na ljubiteljskem koncertu ; ljubiteljske gledališke skupine
2. knjiž. bibliofilski :   ljubiteljska izdaja

ljubíteljstvo   -a s ( ȋ )
ukvarjanje s čim iz veselja:   jezikovno ljubiteljstvo ; njegovo igranje ne presega meje ljubiteljstva / prosti čas mu izpolnjujejo razna ljubiteljstva

ljubíti   in  ljúbiti -im nedov. ( ī ū )
1. čutiti močno naklonjenost do druge osebe:   ker ljubi, je srečen ; ljubiti dekle, moža ; zašepetal je: Ljubim te ; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti ; zelo sta se ljubila ; nav. ekspr.:  vroče ljubiti ; ljubiti brez upanja ; ljubiti do smrti ; ljubiti iz dna srca, čez vse, z vso dušo
// evfem.  imeti spolno razmerje, spolne odnose:   v mladosti je vroče ljubila in živela burno življenje ; ljubil jo je brez ljubezni ; trdo jo je vprašal, če se je ljubila z drugim / telesno ljubiti
2. čutiti močno naklonjenost do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro:   mati ljubi otroka ; ljubiti brata, prijatelje, starše ; prisrčno ljubiti ; ljubila ga je, kot bi bil njen sin ; starši in otroci se ljubijo / ljubiti konje / ljubiti dom, domovino, narod
3. imeti močen pozitiven odnos do česa:   ljubil je svoje delo ; slikar ljubi to sliko in je noče prodati ; kmet ljubi zemljo / ljubiti pravico, svobodo / knjiž.:  bolnik ljubi mir  ima ga rad ; žival ne ljubi mraka  nima ga rada ; ljubi njen smeh  rad ga posluša
// knjiž.  imeti nagnjenje, veselje do česa:   ljubi glasbo, knjige / ekspr.  ljubi dobro hrano  rad je dobre jedi ; evfem.  na obrazu se mu pozna, da ljubi žganje  rad pije žganje / z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom:  ljubiti lov ; dekleta ljubijo ples  rada plešejo
4. imeti dobre, prijateljske odnose:   ljubiti človeka ; ljubiti vse ljudi ; evfem.  sosedje se navadno ne ljubijo / pes ljubi gospodarja
5. nav. 3. os.  imeti kaj za dober pogoj rasti, razvijanja:   ta trta ljubi zavetno lego ; take rastline ljubijo svetlobo, vlažna tla
// zastar., z dajalnikom  biti všeč, ugajati:   od vsega sadja so mu najbolj ljubile hruške ; dovolil je, da si vsak vzame, kar mu ljubi
6. star. poljubljati :   ljubiti roko ; objemati in ljubiti
●  knjiž.  sreča ga ljubi  je srečen ; ta pesnik ljubi slikovite metafore  jih pogosto uporablja ; knjiž.  take motive je ljubilo 18. stoletje  taki motivi so bili pogosti, v navadi v 18. stoletju ; od vseh pesmi najbolj ljubi Jenkove  so mu najbolj všeč
♦  rel.  ljubiti Boga

ljúbka   -e ž ( ȗ )
zastar. ljubljenka :   ta mačica je njegova posebna ljubka / fant in njegova ljubka / kot nagovor  mislil sem nate, ljubka

ljúbkanje   -a s ( ȗ )
star. ljubkovanje , božanje :   predati se ljubkanju ; nežno ljubkanje

ljúbkati   -am nedov. ( ȗ )
star. ljubkovati , božati :   ljubkati dekle, fanta, otroka, žival ; ljubkati se s kom

ljúbkost   -i ž ( ū )
lastnost, značilnost ljubkega človeka:   dekletova ljubkost / ljubkost kretenj

ljubkoválen   -lna -o prid. ( ȃ )
ki se uporablja za ljubkovanje:   ljubkovalne kretnje / ljubkovalni izrazi ; ljubkovalna beseda
♦   jezikosl.  ljubkovalna beseda  ali  ljubkovalno ime  beseda, ki se rabi v nežnem, prisrčnem govoru

ljubkovánje   -a s ( ȃ )
glagolnik od ljubkovati:   z ljubkovanjem ga je spravila v dobro voljo / imela je že razna ljubkovanja

ljubkováti   -újem nedov. ( á ȗ )
1. iz materinske, otroške, erotične ljubezni božati, poljubljati, objemati koga:   igrala se je z mlajšo sestrico in jo ljubkovala ; otročiček se je rad ljubkoval z mamo ; pren., ekspr.  ljubkovati s pogledi
2. ekspr. ljubimkati , flirtati :   ljubkovala je z mlajšimi fanti

ljubljánski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Ljubljano:   dijaki ljubljanskih gimnazij ; kmetje iz ljubljanske okolice ; ljubljanske ulice ; star.  ljubljansko mesto  Ljubljana / gosta ljubljanska megla / preurejati ljubljanski grad ; iti na Ljubljanski grad ; urednik Ljubljanskega zvona ; ljubljanska nadškofija ; Ljubljansko barje ; Ljubljansko polje  ravnina, severno od Ljubljane
●   šalj.  on je ljubljanska srajca  po rodu Ljubljančan
♦   gastr.  ljubljanski zrezek  pariško paniran zrezek, nadevan z gnjatjo in jajčno jedjo ; ljubljanska salama  salama z nadevom iz drobneje sesekljanega govejega mesa in slanine ; vrtn.  ljubljanska ledenka  glavnata spomladanska solata s krhkimi listi ; zgod.  ljubljanski kongres  kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821 ; sam.:, pog.  prosim pet dek ljubljanske  pet dekagramov ljubljanske salame

ljubljánščina   -e ž ( ȃ )
za Ljubljano značilna govorica:   govoriti pristno ljubljanščino

ljúbljenček   -čka m ( ū )
1. ekspr.  manjšalnica od ljubljenec:   najmlajši sin je očetov ljubljenček / medvedka povsod išče svojega izgubljenega ljubljenčka
●   iron.  ti mamini ljubljenčki se znajo boriti samo z jezikom  razvajeni, nesamostojni, zelo zahtevni otroci, fantje
2. v zvezi hišni ljubljenček   domača žival, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo:   lastniki hišnih ljubljenčkov ; psi, mačke, glodalci in drugi hišni ljubljenčki / hrana za hišne ljubljenčke ; zavetišče za hišne ljubljenčke

ljúbljenec   -nca m ( ū )
1. s prilastkom  kdor uživa posebno naklonjenost koga:   najmlajši sin je očetov ljubljenec ; bil je vesel družabnik in ljubljenec deklet ; biti ljubljenec vse družine ; ta igralec je ljubljenec občinstva
2. ekspr.  ljubljen človek:   ded pripoveduje zgodbe svojim ljubljencem vnučkom / zastar.  dekle je ponosno na svojega ljubljenca  fanta
// kar je komu ljubo, drago sploh:   otroku se ptički smilijo, zato pridno krmi svoje ljubljence

ljúbljenje   -a s ( ū )
glagolnik od ljubiti:   ljubljenje staršev
// evfem.  spolno razmerje, spolni odnosi:   načini ljubljenja / v tem romanu je veliko ljubljenja

ljúbljenka   -e ž ( ū )
1. s prilastkom  ženska, ki uživa posebno naklonjenost koga:   hčerka je bila njegova ljubljenka ; igralka je ljubljenka občinstva ; biti ljubljenka vseh učiteljev
2. ekspr.  ljubljena ženska:   jubilej naše ljubljenke bo jutri / zastar.  zahajal je k svoji ljubljenki  dekletu
// kar je komu ljubo, drago sploh:   knjige so njegove ljubljenke ; dekle zaliva svoje ljubljenke

ljubosúmen   -mna -o prid. ( ú ȗ )
1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe:   ljubosumen mož ; njegova žena je zelo ljubosumna ; bolestno ljubosumen / mož je bil ljubosumen na soseda  čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen, naklonjenost žene
// ki vsebuje, izraža ljubosumnost:   ljubosumni pogledi
2. v povedni rabi, v zvezi z na   ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga:   biti ljubosumen na svoje tovariše / ljubosumen je na njihove uspehe

ljubosúmje   -a s ( ȗ )
1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe:   svoje ljubosumje je očitno pokazal ; muke ljubosumja ; to je storil v navalu ljubosumja
2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga:   poklicno ljubosumje ; čutiti ljubosumje na napredovanje kolegov

ljubosúmnež   -a m ( ȗ )
ekspr.  ljubosumen človek:   njen mož je ljubosumnež ; pogledi jeznega ljubosumneža

ljubosúmnica   -e ž ( ȗ )
ekspr.  ljubosumna ženska:   ljubosumneži in ljubosumnice

ljubosúmnik   -a m ( ȗ )
star.  ljubosumen človek:   strast je gnala ljubosumnika v zločin

ljubosúmnja   -e ž ( ū )
zastar. ljubosumnost , ljubosumje :   njegova jeza izvira iz ljubosumnje

ljubosúmnost   -i ž ( ú )
1. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe:   ljubosumnost ga muči ; vzbuditi v ženi ljubosumnost ; neutemeljena ljubosumnost ; ekspr.  črv ljubosumnosti ; bolan od ljubosumnosti / umor iz ljubosumnosti
2. nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga:   poklicna ljubosumnost ; ljubosumnost med kolegi

ljubovánje   -a s ( ȃ )
zastar. ljubimkanje , vlačuganje :   razuzdano ljubovanje ; ljubovanje grofa in spletične

ljubováti   -újem nedov. ( á ȗ )
zastar.  ljubimkati, vlačugati se:   ljubovati z omoženo žensko ; šla je v svet ljubovat

ljubôvnik   -a m ( ȏ )
zastar. ljubimec , ljubček :   ljubovnik gre k dekletu ; ljubovnik njegove žene

ljúd   -- m ( ȗ )  star., v imenovalniku ali tožilniku
1. ljudstvo :   zatirati ubogi ljud / preprosti ljud ; tlačanski ljud se je uprl / Huni, divji ljud
2. ljudje , množica :   ljud se je umikal dirjajočemu vozu ; ljud se zbira na trgu
●  star.  mlajši ljud  mladina

ljudjé   ljudí m mn., daj.  ljudém,  tož.  ljudí,  mest.  ljudéh,  or.  ljudmí  ( ẹ̑ )
1. množina od človek, razen 4:
a) ta žival se boji ljudi ; kipi predstavljajo bitja, ki so pol ljudje pol živali ; prevoz ljudi in tovora ; trupla ubitih ljudi ; zdravniški poskusi na ljudeh ; ljudje in živali
b) neki ljudje čakajo pred vrati ; ljudje, ki so ga srečevali, so ga pozdravljali ; tam sem našel ljudi, ki so mi pomagali ; pri mizi je prostora še za tri ljudi ; gruča ljudi ; nekaj ljudi je že v čakalnici ; ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi ; zbralo se je precej ljudi ; ekspr.  cela reka ljudi se vali s prireditve ; ljudi je bilo kot listja (in trave)  zelo veliko ; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti / kot nagovor:  kar naprej, ljudje ; ljudje, odprite ; kaj pa mislite, ljudje božji ; v medmetni rabi  ljudje božji, kaj sem vse doživel / pog.:  koliko ljudi sprejme avtobus  potnikov ; pri tem časopisu je delalo le malo ljudi  sodelavcev
c) dobri ljudje so mu pomagali ; hinavski, pošteni ljudje ; mladi in stari ljudje se težko razumejo ; ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase / star.  novice so prenašali berači in drugi popotni ljudje / v povedni rabi  saj niso ravno slabi ljudje
č) kmečki, mestni ljudje ; poslovni ljudje ; tako so sklenili ljudje na upravi ; skrb za delovne ljudi ; govoril sem z odgovornimi ljudmi ; politični ljudje  politiki ; vodilni ljudje
d) se bomo že dogovorili, saj smo vendar ljudje ; to so ljudje, vam rečem  dobri, pošteni ljudje ; to niso ljudje, ampak lutke ; ker mi nismo le številke, smo ljudje!  (Kajuh) ; Pokazali ste mi, kaj je moj posel – iz hlapcev napraviti ljudi  (I. Cankar)
e) hudo je, če ljudje nimajo kaj jesti ; v mestu ljudje nimajo pravega miru ; ljudem gre zato, da sploh lahko zidajo / tam ljudje slabo živijo
2. osebe kot družbena skupnost:   to so si ljudje izmislili ; ne vznemirjajte ljudi ; pusti ljudi, naj govorijo, kar hočejo / bratstvo vseh ljudi ; enakopravnost ljudi pred zakoni ; odnosi med ljudmi
3. osebe, zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari:   ljudje so se temu čudili ; ne vem, kaj ljudje mislijo o njem ; ljudje ga opravljajo ; ljudje bodo to kmalu pozabili ; ljudje pravijo, da ni prav ravnal ; kaj bodo rekli ljudje, če bodo izvedeli
●  ekspr.  vsi smo pač ljudje  imamo človeške lastnosti, napake ; šalj.  ženske so ga klicale: Janez, sedi k nam, bomo vsaj ljudje  skupina oseb moškega in ženskega spola ; star.  njegovo dekle je bilo revnih ljudi  iz revne družine ; ogibati se ljudi  biti nedružaben, samotarski ; ekspr.  ti še ne poznaš ljudi  po mojem mnenju so ljudje slabi ; pog.  dal se je ljudem v zobe  povzročil, omogočil, da ga opravljajo ; star.  dati knjigo med ljudi  izdati, objaviti ; premalo greš med ljudi  v javnost, v družbo ; tak ne moreš med ljudi  v javnost, v družbo ; star.  slovnica je prišla med ljudi leta 1854  je izšla ; stvar je že prišla, prodrla med ljudi  se je razvedela, postala splošno znana ; pog.  tako sem kosmat, da nisem za med ljudi  za v javnost, v družbo ; knjiž.  bivši ljudje  ki so izgubili svoj (važni) položaj v družbi ; evfem.  živel je od tega, kar so mu dali dobri ljudje  od miloščine, od pomoči drugih ; publ.  s tem so bili ogroženi mali ljudje  ljudje brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja ; ekspr.  to so naši ljudje  privrženci, somišljeniki ; šef je dobro poznal svoje ljudi  podrejene ; bodi kakor doma, saj si prišel k svojim ljudem  sorodnikom, svojcem ; nikogar od svojih ljudi nima več  članov družine, svojcev ; to so ljudje starega kova  ki se v vsem držijo ustaljenih navad iz prejšnjih časov ; ne zabavljaj čeznje, to so že ljudje na mestu  zaupanja vredni, pošteni ; vas šteje komaj petdeset ljudi  prebivalcev ; v obratu je zaposlenih čez sto ljudi  delavcev, uslužbencev ; živeti daleč od ljudi  nedružabno, samotarsko ; ko bi ljudje ne mrli, bi svet podrli ; vsi ljudje vse vedo;  prim. človek

ljudnàt   -áta -o  in  ljúdnat -a -o prid. ( ȁ ā; ȗ )
star.  zelo naseljen, obljuden:   to so ljudnati kraji ; Kitajska je ljudnata / ljudnate ulice  polne ljudi

ljudomíl   -a -o prid. ( ȋ ī )  star.
1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih:   ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem
2. dobrodelen , človekoljuben :   ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje

ljudomílost   -i ž ( ī )
star.  prijaznost, dobrohotnost, blagost, zlasti do podrejenih:   vladarjeva ljudomilost / general je očaral meščane s svojo ljudomilostjo

ljudomóren   -rna -o prid. ( ọ́ ọ̄ )
zastar. morilski :   ljudomorne roke

ljudomŕzec   -zca m ( ȓ )
knjiž.  kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe:   igrati vlogo ljudomrzca

ljudomŕzen   -zna -o prid. ( r̄ )
knjiž.  ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe:   biti ljudomrzen samotar

ljudomŕznež   -a m ( ȓ )
nav. ekspr.  kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe:   spremenil se je v ljudomrzneža

ljudomŕznik   -a m ( ȓ )
knjiž.  kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe:   postati ljudomrznik ; čemeren ljudomrznik

ljudomŕzništvo   -a s ( ȓ )
knjiž.  mržnja do ljudi in ogibanje njihove družbe:   ljudomrzništvo glavnega junaka v drami

ljudomŕznost   -i ž ( r̄ )
knjiž.  lastnost, značilnost človeka, ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe:   prevzela ga je nekaka ljudomrznost

ljudovláda   -e ž ( ȃ )
star. republika :   Rim za časa ljudovlade
// demokracija :   zahteve po enakopravnosti in ljudovladi

ljudoznánstvo   -a s ( ȃ )
zastar. etnografija , etnologija , narodopisje :   razvoj ljudoznanstva

ljudožêr   tudi  ljudožér -a m ( ȇ; ẹ̑ )
ljudožerec :   tisti prebivalci so ljudožeri

ljudožêrec   tudi  ljudožérec -rca m ( ȇ; ẹ̑ )
človek, ki jé človeško meso:   grozeči obrazi ljudožercev

ljudožêrka   tudi  ljudožérka -e ž ( ȇ; ẹ̑ )
ženska, ki jé človeško meso:   ljudožerci in ljudožerke

ljudožêrski   tudi  ljudožérski -a -o prid. ( ȇ; ẹ̑ )
nanašajoč se na ljudožer(c)e:   ljudožersko pleme / ekspr.  pravi ljudožerski zobje  veliki, močni

ljudožêrstvo   tudi  ljudožérstvo -a s ( ȇ; ẹ̑ )
pojav, da človek jé človeško meso:   ljudožerstvo pri primitivnih plemenih

ljudožrc   ipd. gl. ljudožerec ipd.

ljúdski   -a -o prid. ( ȗ )
1. nanašajoč se na ljudstvo:
a) velike ljudske manifestacije ; ljudske sile ; udeležiti se ljudskega zborovanja / ekspr.  najširše ljudske množice / ljudska knjižnica ; zastar.  ljudska šola  osnovna šola ; ljudsko štetje / svet za ljudsko obrambo
b) ljudska prosveta, vzgoja / ljudski običaji ; ljudska govorica ; ljudska miselnost ; po ljudskem verovanju / ljudska veselica ; ljudsko vozilo / ljudski pesnik ; ljudski pisatelj  pisatelj, ki piše za preproste, manj izobražene sloje ; ljudski plesi ; ljudska izdaja knjige  izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi ; belokranjska ljudska noša ; ljudska pesem  pesem, ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja ; zbirati ljudsko blago  dokumente ljudske kulture ; ljudska glasbila
c) ljudsko trpljenje / ljudska revolucija  revolucija ljudskih množic
č) čutil je ljudsko zavist  zavist ljudi
2. nanašajoč se na oblast, nastalo med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo:   ljudska oblast / ljudski komisar  v Sovjetski zvezi, do 1946  visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave ; ljudski odbor  med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945  organ državne oblasti za določeno območje ; ljudski poslanec ; ljudska fronta  demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935 ; seja ljudske skupščine / prva leta po 1945  Ljudska republika Slovenija [LRS]
3. navadno v povedni rabi  prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva:   predsednik je preprost in ljudski ; ta zdravnik je premalo ljudski
4. star.  ki ni domač, tuj:   domači in ljudski mlatiči ; stanovati v ljudski hiši ; posestvo je prišlo v ljudske roke
●  ljudski umetnik  častni naziv za umetnika, ki se posebno odlikuje ; ekspr.  to je bila prava ljudska igra  zelo razširjena, splošno priljubljena ; zastar.  v nesreči ni bilo ljudskih žrtev  človeških ; ekspr.  začelo se je pravo ljudsko slavje  z zelo veliko udeležbo ; preg.  ljudski glas, božji glas  ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦  jezikosl.  ljudski jezik  jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva ; ljudska etimologija  (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti ; lit.  ljudska igra  igra, ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi ; polit.  ljudska demokracija  demokracija, v kateri ima oblast delavski razred ; rel.  uvajati ljudsko petje  petje vernikov v cerkvi ; zgod.  ljudski tribun  zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih

ljúdskodemokrátičen   -čna -o prid. ( ȗ-á )
nanašajoč se na ljudsko demokracijo:   ljudskodemokratična država / ljudskodemokratična oblast

ljúdskofróntovski   -a -o prid. ( ȗ-ọ̑ )
nanašajoč se na ljudsko fronto:   ljudskofrontovske organizacije

ljúdskoprosvéten   -tna -o prid. ( ȗ-ẹ̑ )
nanašajoč se na ljudsko prosveto:   podpirati ljudskoprosvetno delo / ljudskoprosvetna društva

ljúdskost   -i ž ( ȗ )  knjiž.
1. kar je v pozitivnem smislu značilno za preproste, manj izobražene sloje prebivalstva:   ljudskost v Levstikovem Martinu Krpanu ; namesto literarnega dvornega patosa je prinesel v knjigo smisel za ljudskost / ljudskost pisateljevega jezika / ljudskost kulturne prireditve  miselna dostopnost vsem
2. značilnost tega, kar temelji na delavskem razredu:   demokratična ljudskost osvobodilnega boja ; ljudskost volitev
3. prijaznost do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva:   radi so ga imeli zaradi njegove ljudskosti

ljudskošólski   -a -o prid. ( ọ̑ )
zastar. osnovnošolski :   ljudskošolska berila / ljudskošolski učitelj

ljúdskovzgójen   -jna -o prid. ( ȗ-ọ̑ )
nanašajoč se na ljudsko vzgojo:   ljudskovzgojno delo / ljudskovzgojni pisatelj

ljúdstvece   in  ljúdstevce -a  [ ljutstvəce; ljutstəu̯ce ]  s ( ȗ )
ekspr. ljudstvo :   Jurčičevi opisi dolenjskega ljudstveca / na tistih daljnih otokih živi brezskrbno ljudstvece / zabaval ga je pogled na sankajoče se ljudstvece

ljúdstvo   -a s ( ȗ )
1. skupnost pripadnikov določene države:   organizirati ljudstvo za boj proti okupatorju ; slovensko ljudstvo ; predstavniki ljudstva ; uživati zaupanje ljudstva ; dolžnosti do ljudstva / delovno ljudstvo Jugoslavije  v socializmu  vsi ljudje, ki so ali so bili udeleženi pri družbenem delu / soditi v imenu ljudstva / Socialistična zveza delovnega ljudstva [SZDL]
2. preprosti, manj izobraženi sloji prebivalstva:   ljudstvo se prebuja ; izobraževati ljudstvo ; zbirati pesmi med ljudstvom ; ta navada še živi med ljudstvom ; ljudstvo in izobraženci / to je človek iz ljudstva / kmečko ljudstvo ; knjige za preprosto ljudstvo
// v nekaterih družbenih ureditvah  večinski, zlasti socialno nižji družbeni sloji:   ljudstvo je govorilo slovensko ; izžemati ljudstvo ; ta šola je bila ljudem iz ljudstva nedostopna
3. nav. mn.  skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, podoben jezik, običaji:   Feničani in druga ljudstva okoli Sredozemskega morja ; zgodovina ljudstev ; razvoj iz ljudstva v narod / državna ljudstva  s svojo državo ; izvoljeno ljudstvo  po bibliji  Judje ; lovska, pastirska ljudstva
4. velika strnjena skupina ljudi:   po zborovanju se je ljudstvo razšlo ; ljudstvo je ob tem prizoru zahrumelo ; med ljudstvom se je slišalo odobravanje
// nav. ekspr.  več ljudi, ljudje:   vprašaj, če ljudstvo soglaša ; na trgu je bilo mnogo ljudstva ; bilo je ljudstva kot mravelj / star.  tam se je zbralo precej mladega ljudstva  mladine ; zastar.  žensko ljudstvo  ženske
5. zastar., s prilastkom  (organizirana) skupina živali:   opičje ljudstvo ; ljudstvo iz istega panja
●  glas ljudstva  izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice

ljúljka   -e ž ( ȗ )
med žitom rastoči plevel s strupenimi plodovi:   puliti ljuljko ; na tej njivi je precej ljuljke ; pren., ekspr.  na naši literarni njivi je tudi nekaj ljuljke
●   bibl.  ločiti ljuljko od pšenice  ločiti, odstraniti slabo iz dobrega
♦   agr.  trpežna ljuljka  nizka, gosto rastoča trava za gojene trate, Lolium perenne

ljút   -a -o prid. , ljútejši  ( ȗ ū )  zastar.
1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji :   zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom
// ki napada človeka; hud :   ljut zmaj ; ljuta zver
// zelo jezen, besen:   kadar je bil ljut, so se ga vsi bali ; ljut ko ris
2. silovit , divji :   ljut boj ; boril se je z ljutim viharjem

ljutomérčan   tudi  ljutomêrčan -a m ( ẹ̑; ȇ )
vino iz okolice Ljutomera:   buteljka ljutomerčana

ljutomérec   -rca m ( ẹ̑ )
ljutomerčan

lób   -a m ( ọ̑ )
šport., pri igri z žogo  udarec, met, da zleti žoga čez nasprotnega igralca:

lobánja   -e ž ( á )
1. okostje glave:   na vrhu hrbtenice je lobanja ; kosti lobanje / človeška, pasja, ptičja lobanja
♦   antr.  dolgoglava lobanja
// del tega okostja, v katerem so možgani:   pri padcu mu je počila lobanja ; zgornja čeljustnica se tesno zraste z lobanjo
2. ekspr. glava :   odločno je stresel z ozko lobanjo ; njegova plešasta lobanja

lobánjast   -a -o prid. ( á )
1. podoben lobanji:   lobanjasta gomila
2. pri katerem je lobanja zelo izrazita:   ptiček z neporaslo, lobanjasto glavico

lobánjski   -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lobanjo:   lobanjske kosti
♦   anat.  lobanjski svod  zgornji, obokani del lobanje ; (lobanjski) šiv ; lobanjska votlina ; lobanjsko dno  sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline

lóbati   -am dov. in nedov. ( ọ̑ )
šport. žarg., pri igri z žogo  udariti, vreči žogo, da zleti čez nasprotnega igralca:   dobro zna lobati / lobati vratarja

lobby   gl. lobi

lobélija   -e ž ( ẹ́ )
vrtn.  nizka okrasna rastlina s številnimi modrimi, belimi ali rdečimi drobnimi cveti, Lobelia:   vsejati lobelije

lóbi   -ja m ( ọ̑ )
publ.  neformalna skupina ljudi, ki si prizadeva uveljaviti svoje politične interese:   vpliv lobija / finančni, gospodarski lobi

lobíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od lobirati:   ukvarjati se s političnim lobiranjem v evropskem parlamentu ; lobiranje za pridobitev poslov ; zakon, pogodba o lobiranju ; možnosti za uspešno lobiranje

lobírati   -am nedov. ( ȋ )
načrtno vplivati na tistega, ki odloča o kaki stvari, z namenom uveljavitve določenih interesov:   lobirali so v korist svoje države ; intenzivno lobirati za sprejem zakona, amandmaja ; uspešno lobirati pri ministru, predsedniku, poslancih

lobíst   -a m ( ȋ )
kdor lobira:   direktor je najel spretne lobiste in pravnike ; vpliven politični lobist ; register lobistov ; stik z glavnim lobistom v evropskem parlamentu ; poslovnež, piarovec in lobist

lobístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na lobiste ali lobiranje:   lobistični pritiski ; lobistična akcija ; lobistična skupina, organizacija ; lobistično podjetje

lobístka   -e ž ( ȋ )
ženska ali država, ustanova, ki lobira:   sestati se z lobistko ; glavna lobistka

lobízem   -zma m ( ī )
načrtno vplivanje na tistega, ki odloča o kaki stvari, z namenom uveljavitve določenih interesov; lobiranje :   skrita, a pomembna moč lobizma

lobôda   -e ž ( ó )
bot.  rastlina z različno oblikovanimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Atriplex:   šopi kopriv in lobode ob poti / vrtna loboda  kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis

lobodíka   -e ž ( í )
bot.  zimzelena grmičasta rastlina z listom podobnimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus:   bodeča lobodika ; širokolistna lobodika

lobôdnica   -e ž ( ȏ )
nav. mn., bot.  rastline z zelo drobnimi zelenkastimi ali rdečkastimi cveti, navadno s cvetnim vencem, Chenopodiaceae:

lobotomíja   -e ž ( ȋ )
1. med., do druge polovice 20. stoletja  operacijska prekinitev povezav v možganih pri hudih psihičnih obolenjih ali bolečinah:   opraviti frontalno lobotomijo ; kako se človek po lobotomiji spremeni, je na svoje oči videla na prijateljici ; postopek lobotomije ; elektrošoki in lobotomija
2. ekspr.  povzročitev otopelosti, ležernosti:   neoliberalna lobotomija kulturnega prostora

locánj   -a m ( ȃ )
nar. locen :   košara s polomljenim locanjem

locánja   -e ž ( ā )
nar. dolenjsko  košara z locnom:

lôcen   -cna m ( ó )
1. držaj iz lokasto ukrivljene palice:   oplesti, vstaviti locen ; obesiti košarico za locen ; zlomljen locen ; locen pri škropilnici, žagi / locen pri krpljah ; ovca ima zvonec na locen
// kar je temu podobno:   locen pri ključavnici / ukriviti vrbove veje v locen
2. agr.  po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže:   locen na trsu / obrezati trto na locen ; cepljenje na locen
3. zanka, zlasti za lovljenje ptičev:   nastaviti locen
♦  agr.  locen  ukrivljena palica, žica na kosi, ki preprečuje padanje odkošenega žita ; les.  žaga na locen  ločna žaga

locíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od locirati:   lociranje šolske stavbe zunaj naselja

locírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )  publ.
1. postaviti, namestiti kaj na določen kraj:   knjižnico so locirali sredi mesta ; locirati industrijo ob prometnih žilah ; pren.  te kriterije lociram na znanstveno področje
2. določiti kraj, prostor za postavitev, namestitev česa:   locirati ceste, parke in zelenice

lôcnast   -a -o prid. ( ó )
ki ima locen:   locnasta košara, žaga
// ki ima obliko locna:   locnasta vzmet

locnjévka   in  lôcnjevka -e ž ( ẹ̄; ó )
nar. belokranjsko  košara z locnom:   prinesti malico v locnjevki

lóč   -a m ( ọ̑ )
star. ločje , loček :   tam rasteta le biček in loč

lóček   -čka m ( ọ̑ )
travi podobna rastlina, ki raste zlasti na vlažnih tleh:   utrgati loček ; na ločku se pozibava kačji pastir / ribnik je zaraščen z ločkom ; loček in biček ob vodi
// steblo te rastline:   zavezati z ločkom / otroci pletejo košarice iz ločka

lóčen 1   -čna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na lok:   tu se začne ločna krivina ; ločna oblika
♦  grad.  ločni most  most, katerega glavni nosilni element je lok ; ločni nosilec  nosilec v obliki loka ; ločna konstrukcija mostu ; les.  ločna žaga  ročna žaga z ogrodjem v obliki loka ; mat.  ločna stopinja  enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice

lóčen 2   -čna -o prid. ( ọ̄;  jezikosl.  ọ̑ )
ki loči, ločuje:   ločna črta med obema deloma polotoka je severno od mesta
♦  jezikosl.  ločno priredje  priredje, v katerem se stavki med seboj izključujejo

lóčenec   -nca m ( ọ́ )
moški, katerega zakon je bil razvezan,  pravn. razvezanec :   poročila se je z ločencem
// v cerkvenem pravu  ločeni moški:

lóčenje   -a s ( ọ́ )
glagolnik od ločiti:   ločenje uranove rude od jalovine ; čas ločenja  ločitve / ločenje je že predolgo  predolgo sva ločena
♦   mont.  elektromagnetno ločenje

lóčenka   -e ž ( ọ́ )
ženska, katere zakon je bil razvezan,  pravn. razvezanka :   vdove in ločenke
// v cerkvenem pravu  ločena ženska:

lóčenost   -i ž ( ọ́ )
stanje ločenega:   zemljepisna ločenost otoka od celine / ločenost meščanskih politikov od ljudstva ; težko je prenašal občutek ločenosti od doma / ločenost človeka in narave se veča

ločeválen   -lna -o prid. ( ȃ )
1. s katerim se ločuje:   ločevalni postopek
2. jezikosl.  ki izraža različnost, drugačnost:   mesto poudarka v besedi ima včasih tudi ločevalni pomen

ločevánje   -a s ( ȃ )
glagolnik od ločevati:   združevanje in ločevanje ; ločevanje odpadkov / od tod izvira ločevanje med veliko in malo divjadjo / publ.  takrat se je začelo ločevanje duhov

ločeváti   -újem nedov. ( á ȗ )
1. delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim:   stroj ločuje bombažna vlakna od semenja / po dolgem času sta se sešla, pa ju že ločujejo / ločevati odpadke  ločeno zbirati in odlagati komunalne odpadke, zlasti papir, steklo in plastično, kovinsko embalažo
2. videti, občutiti različnost med osebami, stvarmi, pojmi:   ločevati dobro od slabega ; kritik očitno ne ločuje tega pesnika od drugih nepomembnih avtorjev
3. biti, nahajati se vmes:   posamezne pesniške cikle ločujejo vinjete ; visok zid ločuje vrt od ceste ; pren.  globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele

ločíka   -e ž ( í )
bot.  zelnata rastlina z rumenimi ali modrimi cveti v koških, Lactuca:   tam raste preslica in ločika / vrtna ločika  ali  solata

ločílec   -lca  [ ločilca in ločiu̯ca ]  m ( ȋ )
knjiž.  priprava, ki kaj loči, ločuje:   mešanica tekočine in plinov gre še skozi ločilec

ločílen   -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se loči:   polja na tarči imajo bele ločilne črte ; ločilna stena med stanovanjskimi prostori / spoznati kaj po ločilnih znakih  razlikovalnih
♦  fot.  ločilna sposobnost filma  sposobnost filma glede na to, kako goste črte se na njem še razločujejo ; jezikosl.  ločilni števnik  števnik, ki opozarja na različnost štetega

ločílnik   -a m ( ȋ )
knjiž.  priprava, ki kaj loči, ločuje:   dati mešanico v ločilnik
♦   elektr.  priprava za prekinitev tokokroga pri zelo majhnem toku

ločílo   -a s ( í )
1. jezikosl.  grafično znamenje za členitev pisanega besedila, besed:   postavljati, uporabljati ločila ; stava ločil
♦   rad.  glasbeno ločilo  nekaj taktov melodije ali krajša melodija, ki ločuje med seboj nepovezana teksta
2. knjiž.  kar loči, ločuje:   slike v vodoravnih pasovih so bile med seboj povezane z okrasnimi ločili ; ločilo dobrega in slabega

ločína   -e ž ( í )
verska skupnost, ki se je odcepila od kake že utrjene verske skupnosti, cerkve:   protestantske ločine ; pripadniki, ustanovitelj ločine / verska ločina

ločínar   -ja m ( ȋ )
knjiž.  pripadnik ločine:

ločítev   -tve ž ( ȋ )
glagolnik od ločiti:
a) ločitev rude od jalovine / ločitev cerkve od države ; ločitev sodstva od uprave / publ.  ločitev duhov  razcepitev v nazorsko različne skupine
b) po ločitvi se je preselil v drug kraj ; tožba za ločitev ; vzrok za ločitev / ločitev zakona
c) ločitev od dekleta je bila težka ; ločitev od domačega kraja / ne jokaj, ločitev bo kratka  ne bova dolgo ločena
●   vznes.  zdaj bije ura ločitve  zdaj se moramo ločiti
♦   pravn.  ločitev (od mize in postelje)  v cerkvenem pravu  pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi

ločíti   in  lóčiti -im dov. in nedov. ( ī ọ́ )
1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim:   ločiti meso od kosti ; s presledki ločiti vrste ; lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa / ločiti rudo od jalovine ; pleve se pri čiščenju ločijo od zrna / ločiti bolnike z nalezljivo boleznijo od drugih / smrt ju je ločila ; vojna ga je ločila od družine
2. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega:   ta lastnost ga loči od njegovih sošolcev ; to loči pesnika od drugih ljudi ; kaj loči človeka in žival
// povzročati, da ni notranje, čustveno povezan:   loči ju različna miselnost ; ugotoviti, kaj jih loči in kaj druži / vse to loči vodstvo od ljudstva
3. videti, občutiti različnost med čim:   ne ločim užitnih in strupenih gob ; zaradi neizkušenosti ni ločila hinavščine in odkritosti ; ali ločiš pšenico od ječmena ; dovolj je star, da bi lahko ločil, kaj je dobro in kaj slabo ; ločiti med nagajivostjo in hudobnostjo ; tako sta si podobna, da ju težko ločim ; ločil ju je po glasu
// z oslabljenim pomenom  izraža navzočnost, obstajanje česa različnega:   nekatera narečja ne ločijo več padajoče in rastoče intonacije / na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo
4. videti kaj kot posameznost:   s hriba sem ločil posamezne ljudi na polju ; kljub mraku je ločil predmete v sobi / komaj sem ločil cesto pred seboj  videl
5. obravnavati kaj posebej, ne v zvezi z drugim:   napeva in besed v ljudski pesmi ne smemo ločiti / v kritiki je vedno ločil osebo od problema
6. biti, nahajati se vmes:   hribi ločijo dolino od drugega sveta ; potok loči travnik in cesto ; žice so ločile ujetnike od svobodnega sveta ; pren.  le kratek čas ju loči od poroke ; štel je dneve, ki ga še ločijo od vrnitve domov
7. star.  dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi; zapostavljati :   očitali so ji, da pastorko loči ; ločiti služinčad pri hrani
●  ekspr.  ni mogel ločiti oči od nje  neprestano jo je gledal ; evfem.  on ne loči, kaj je moje in kaj je tvoje  ni pošten, krade ; bibl.  ločiti ljuljko od pšenice  odstraniti slabo iz dobrega ; star.  bralec bo sam ločil, katere misli so pisateljeve in katere ne  ugotovil, spoznal

ločítven   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na ločitev (zakona):   ločitveni razlog / ločitveni postopek ; ločitvena razprava ; vložiti ločitveno tožbo

lóčje   -a s ( ọ̄ )
več ločkov, ločki:   ločje se upogiba ; voda obliva ločje ; mlaka, zarasla z gostim ločjem / tam se razprostira ločje in bičje  z ločki porasel svet
// stebla ločkov:   preproste rogoznice, spletene iz ločja
♦  bot.  enocvetno ločje  alpska rastlina z drobnimi cveti v socvetju, Juncus monanthos

ločljív   -a -o prid. ( ī í )
ki se da ločiti:   ločljivi deli priprave / v nekaterih državah zakon ni ločljiv

ločljívost   -i ž ( í )
1. lastnost, značilnost ločljivega:   ločljivost delov / ločljivost, neločljivost zakonske zveze
2. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku:   grafika v igri je natančna tudi pri nižji ločljivosti ; fotoaparat, kamera, zaslon z visoko ločljivostjo ; prenosnik z nizko ločljivostjo zaslona / ločljivost slike
// število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek:   slika je zadovoljiva tudi pri nižji ločljivosti ; fotografija, posnetek v visoki ločljivosti ; fotografija, posnetek, slika z ločljivostjo 1280 × 1024 slikovnih točk / tiskalnik tiska z ločljivostjo do 1280 × 960 slikovnih točk
// fiz.  količina, ki pove, v katerem primeru se še razločujejo podrobnosti pri opazovanju skozi optično pripravo:   ločljivost daljnogleda, mikroskopa

lóčnica 1   -e ž ( ọ̑ )
žel.  signalni znak, vložen med tiroma pri kretnici, za označevanje meje, od katere je vožnja po obeh tirih hkrati možna:   prepričati se, da so vozila znotraj ločnic

ločníca 2   tudi  lóčnica -e ž ( í; ọ̑ )
knjiž. meja :   Slovenci na obeh straneh politične ločnice / reka je bila ločnica med pokrajinama / ločnica med bogatimi in revnimi je tam izrazita / črta ločnica ; meja ločnica
●   težko je potegniti ločnico med zdravo presojo in domišljijo  ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu
♦   geogr.  ločnica večnega snega  višinska ali polarna meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni ; gozd.  gozdna ločnica  višina, do katere sega strnjen gozd

lóden   -dna m ( ọ́ )
trpežna, skoraj nepremočljiva volnena tkanina, zlasti za lovske obleke:   obleka, pelerina iz lodna
♦   tekst.  tirolski loden

lódnast   -a -o prid. ( ọ́ )
ki je iz lodna:   zelena lodnasta lovska obleka ; lodnasta pelerina

lodríca   -e ž ( í )
1. nar. zahodno  velik podolgovat sod:   lodrica rebule
2. nar.  lesen ročni sodček:   naložiti lodrico konju na hrbet

lóg 1   -a m , mn. stil.  logôvi;  mest. mn. stil.  logéh  ( ọ̑ )
1. (močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi:   kositi na, v logu ; logi in trate / knjiž.  log je že pokošen  travnik
2. knjiž. gozd :   v logu skovika sova ; gost bukov log ; pesn.  log in gaj ; pren.  naš literarni log
●  ekspr.  tretjina sporeda je iz tujih logov  tretjina del je tuja

lóg 2   -a m ( ọ̑ )
navt. brzinomer :   prebrati na logu podatke o hitrosti ladje

logár   -ja m ( á )
nižji gozdarski uslužbenec:   prišli so sekači v spremstvu logarja

lógarica 1   -e ž ( ọ̑ )
bot.  po močvirnih travnikih ali med grmovjem rastoča rastlina s tulipanu podobnimi visečimi cveti, Fritillaria:   močvirska logarica

logaríca 2   -e ž ( í )
star.  logarjeva žena:   logar in logarica

logarítem   -tma m ( í )
mat.  količina, ki jo določujeta numerus in logaritemska osnova:   izračunati, poiskati logaritem / naravni  ali  Neperjev logaritem  z osnovo e ; navadni  ali  Briggsov logaritem  z osnovo 10 ; karakteristika logaritma  celoštevilski del logaritma ; osnova  ali  baza logaritma  število, ki je osnova logaritemskega sistema
// mn., šol. žarg.  logaritemske tablice, logaritmovnik:   posodi mi logaritme

logarítemski   -a -o  [ logaritəmski ]  prid. ( í )
nanašajoč se na logaritem:   logaritemsko računanje / logaritemska enačba  enačba, v kateri nastopa neznanka v logaritmandu ; logaritemska funkcija  funkcija, v kateri nastopa spremenljivka v logaritmandu ; logaritemska baza, osnova  število, na katerem temelji logaritemski sistem ; logaritemska mreža  funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah ; logaritemska skala  skala, ki temelji na logaritemski funkciji ; logaritemska tabela  tabela, v kateri so navedena števila in njihovi logaritmi ; logaritemske tablice  knjiga z logaritemskimi tabelami ; logaritemsko računalo  ravnilu podobna priprava za računanje, temelječa na logaritmih
♦   teh.  logaritemski papir  papir z logaritemsko mrežo

logaritmánd   -a m ( ā )
mat.  število, ki se logaritmira:

logarítmičen   -čna -o prid. ( í )
mat. logaritemski :   logaritmično računanje / logaritmične tablice

logaritmíranje   -a s ( ȋ )
glagolnik od logaritmirati:   logaritmiranje in korenjenje

logaritmírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )
mat.  računati logaritem:   dijak že zna logaritmirati ; logaritmirati število

logaritmôvnik   -a m ( ȏ )
mat.  logaritemske tablice:   kupiti logaritmovnik

logárnica   -e ž ( ȃ )
hiša za logarja:   samotna logarnica

logárski   -a -o  ( á )
pridevnik od logar:   logarska služba

loggia   -e  [ lódža ]  ž ( ọ̑ )
1. stavba, zaprta na eni ali več straneh samo s stebri:   renesančna loggia ; loggia na trgu obmorskega mesta
2. grad.  v stavbo umaknjen, na sprednji strani odprt prostor, z vrati povezan z notranjimi prostori:   loggie in balkoni

logicístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na logicizem:   logicistične trditve / simboli v teh pesmih so skonstruirane logicistične tvorbe / logicističen pouk

logicízem   -zma m ( ī )
1. filoz.  nazor, da je svet logično urejen:   biti privrženec logicizma
// po Russllu  nazor, da matematični zakoni izhajajo iz logičnih:
2. nav. slabš.  dajanje prednosti logičnim razlogom pred psihološkimi:   ocenjevati literarno delo s predsodki logicizma
♦  ped.  upoštevanje samo logičnega in znanstvenega vidika učne snovi pri pouku

lógičen   -čna -o prid. , lógičnejši  ( ọ́ )
1. nanašajoč se na logika 1:   logični pojmi, principi, zakoni ; logične teorije
2. ki upošteva zakone logike:   priti do logičnega zaključka ; biti sposoben logične analize ; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja ; logično sklepanje / govoriti brez logične zveze ; logično branje  smiselno
3. ki se glede na stanje, položaj pričakuje:   logičen razvoj ; tak čustven izbruh je v tem primeru logičen ; to je logična posledica njegovega ravnanja
●  ekspr.  vzgajal je z logično doslednostjo  zelo veliko, popolno
♦  elektr.  logični element  osnovni sestavni del naprav, konstruiranih na osnovi matematične logike; logični operator ; filoz.  logični sklep  sklep, ki upošteva zakon logike ; logični pozitivizem  filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti ; gled.  pri podajanju teksta paziti na logični akcent  na to, da je poudarjena beseda, stavek, ki predstavlja miselno jedro ; pravn.  logična razlaga zakona  razlaga zakonskega besedila po pravilih logike

lógičnost   -i ž ( ọ́ )
lastnost, značilnost logičnega:   logičnost mišljenja / prevelika logičnost ga je zavedla, da je pretiraval / logičnost takega razvoja dogodkov

lógik   -a m ( ọ́ )
1. strokovnjak za logiko:   v tem so si edini vsi logiki
2. kdor logično sklepa, razsoja:   ti si pa slab logik

lógika   -e ž ( ọ́ )
1. filoz.  filozofska disciplina, ki proučuje načela pravilnega mišljenja in oblike sklepanja:   elementi logike ; katedra za logiko ; strokovnjak za logiko
// s prilastkom  ta disciplina, vezana na določenega logika, določeno filozofsko smer:   aristotelska logika / dialektična logika  o načelih pojmovanja dialektičnega razvoja narave, družbe in mišljenja ; formalna logika  o oblikah in načelih pravilnega mišljenja ; simbolna  ali  matematična logika  ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih
2. logično mišljenje, sklepanje:   prevzela ga je logika v njegovih govorih ; njegova ostra in hladna logika / odkriti nasprotnikovo logiko  način mišljenja, sklepanja ; slabš.  to je ženska logika  mišljenje, sklepanje, ki sloni na čustvovanju ; ekspr.  avtor z neizprosno logiko odkriva znamenja propadanja
3. knjiž., s prilastkom zakonitost , določenost :   ekonomska, gospodarska logika ; logika nadaljnjega razvoja, revolucije / sintaktična logika stavka / življenje s svojo logiko / publ.  stvari se razvijajo po neki širši logiki razvoja ne glede na to, kdo je na oblasti
4. do 1848  prvi letnik filozofije:   tisto leto je bil že v logiki
●  ekspr.  kje je v tvojih trditvah logika  tvoje trditve niso logične ; ekspr.  v pravljičnem svetu z železno logiko zmaguje dobro nad zlim  vedno, dosledno ; ekspr.  ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma  glede na čustva, ne glede na razum ; ekspr.  to sklepanje je sprto z logiko  ni logično

logírati se   -am se dov. in nedov. ( ȋ )
prijaviti se :   logirati se na forum, spletno stran ; logirati se v klepetalnico

logístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na logistiko ali logizem:   logistični center, servis, sistem ; logistični procesi ; logistične storitve ; logistično podjetje / voditi logistično službo v armadi / logistične trditve

logístika   -e ž ( í )
1. načrtovanje, organizacija in koordinacija premika, prevoza česa, koga od začetne do ciljne točke:   stroški logistike ; vodja logistike ; strokovnjak za logistiko ; nabava, proizvodnja in logistika / poslovna, transportna logistika / področje logistike ; študij logistike ; fakulteta za logistiko
// organizacija in koordinacija medsebojno odvisnih delovnih enot, faz kakega procesa:   doreči logistiko delovanja koalicijskih strank
2. voj.  oskrbovanje oboroženih sil z materialnimi sredstvi ter gradnja in vzdrževanje vojaških objektov:   vojskovodja se je zavedal pomena logistike, zato je zaščitil oskrbovalne poti / vojaška logistika
3. filoz.  simbolna logika:   osnove logistike

logízem   -zma m ( ī )  filoz.
1. nazor, po katerem ima logično prednost pred iracionalnim:   logizem in psihologizem
2. sklep, ki upošteva zakone logike; logični sklep

lógo   -a m ( ọ̑ )  pog.
grafični element, ki označuje blagovno znamko, podjetje, organizacijo; logotip :   njihov logo je bil simbol naše generacije ; barvni logo ; natečaj, predlog za logo evrolige

logográf   -a m ( ȃ )
pri starih Grkih  pisec pripovedi, zgodb o ustanovitvi kakega mesta, o izvoru, razvoju kakega rodu:   zgodovinski in bajeslovni elementi v delih logografov

logogríf   -a m ( ȋ )
beseda, ki dobi drug pomen, če se ji kaka črka spremeni, doda ali odvzame:   anagrami in logogrifi / reševati logogrife  uganke s takimi besedami

logopát   -a m ( ȃ )
med.  kdor ima kako govorno motnjo:

logopéd   -a m ( ẹ̑ )
strokovnjak za logopedijo:   surdopedagogi in logopedi

logopedíja   -e ž ( ȋ )
veda o govornih motnjah in njihovem odpravljanju, zdravljenju:   strokovnjak za logopedijo

logopédinja   -e ž ( ẹ̑ )
strokovnjakinja za logopedijo:   hoditi k logopedinji ; defektologinja in logopedinja

logopédski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na logopede ali logopedijo:   logopedska razprava / logopedski oddelek na šoli  oddelek za otroke z govornimi motnjami
♦   ped.  logopedske vaje  vaje za odpravljanje govornih motenj

lôgor   -ja  tudi  -a m ( ó )
pog.  (koncentracijsko) taborišče:   dve leti je bil v logorju
// tabor, taborišče sploh:   stražiti logor ; partizanski logor / delovna brigada ureja svoj logor

lógos   -a m ( ọ̑ )
filoz., v antični filozofiji  najvišji red, vrhovna zakonitost sveta:   božanski logos

lógoterapíja   -e ž ( ọ̑-ȋ )
psiht.  psihoterapevtski postopek, s katerim naj bi pacient spoznal smisel svojega življenja:   strokovnjak za logoterapijo

logotíp   -a m ( ȋ )
grafični element, ki označuje blagovno znamko, podjetje, organizacijo:   izbrati, oblikovati prepoznaven logotip ; majica z logotipom podjetja ; natečaj, predlog za nov slogan in logotip

lój   -a  tudi  -á m , mest. ed. tudi  lôju  ( ọ̑ )
1. maščobno tkivo pri govedu, ovcah, kozah:   loj se nabira ; odstranjevati zaklani živali loj / cvreti loj ; dva kilograma loja / goveji loj ; mazilo iz ovčjega loja
♦   vet.  krovni loj  na površini trupa zaklane živali
// maščoba iz tega tkiva:   v kuhinji diši po loju ; beliti z lojem
●   vse je šlo, potekalo kakor po loju  kakor po maslu ; godi se mu kot črvu v loju  živi v izobilju, udobno
2. izloček žlez lojnic:   koža izloča loj in znoj ; žival si z lojem masti kožo

lojálen   -lna -o prid. ( ȃ )
1. ki izpolnjuje državljanske obveznosti, zakone zaradi dolžnosti:   biti lojalen, a ne aktiven državljan ; lojalen do države, vladarja / nekatera mesta so se upirala, to pa je ostalo lojalno ; pesem je izražala lojalno in dinastično navdušenje  zvesto, vdano
2. knjiž.  pošten, odkrit v ravnanju:   lojalen trgovski partner / lojalno sodelovanje
♦   ekon.  lojalna konkurenca  konkurenca, ki je v skladu z zakonskimi določbami, poslovnimi običaji in poslovno moralo

lojálnost   -i ž ( ȃ )
1. (zgolj) izpolnjevanje državljanskih obveznosti, zakonov zaradi dolžnosti:   dokazoval je svojo lojalnost ; zanesti se na lojalnost državljanov ; lojalnost do države / narodna manjšina se je z vso lojalnostjo vključila v življenje države
2. knjiž.  poštenost, odkritost v ravnanju:   ta postopek ne priča o lojalnosti zastopnikov, ki so sklenili dogovor ; njegova lojalnost in čut tovarištva

lójast   -a -o prid. ( ọ̑ )
podoben loju:   surovo maslo se kvari in je lojasto / smukec ima lojast otip

lojávost   in  lójavost -i ž ( á; ọ̑ )
lastnost, značilnost lojastega ali lojnatega:   lojavost surovega masla ; lojavost mesa
♦   med.  močno, nenormalno izločanje žlez lojnic na obrazu, glavi; seboreja

lójen 1   -jna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na loj:   lojna snov
♦   anat.  lojna žleza  lojnica

lojén 2   -a -o prid. ( ẹ̑ )
ki je iz loja:   lojena sveča / lojene pogačice za krmljenje ptic pozimi
●   ekspr.  lojeni obrazi jetnikov  bledi, rumenkasti

lojeníca   -e ž ( í )
knjiž.  lojena sveča:   prižgati lojenico

lojénka   -e ž ( ẹ̄ )
lojena sveča:   prižgati lojenko ; tanka lojenka ; migljajoč plamenček lojenke

lójev   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na loj:   lojev duh / lojeva sveča

lójevec   -vca m ( ọ̑ )
min.  rudnina listasti magnezijev silikat s hidroksilno skupino:   delati iz lojevca smukec

lójevka   -e ž ( ọ̑ )
lojena sveča:   vtakniti lojevko v svečnik

lójnat   -a -o prid. ( ọ̑ )
1. poln loja:   to meso je preveč lojnato
2. podoben loju:   lojnato svetlikanje
♦   agr.  lojnati krompir  krompir, ki se ne razkuha

lójnica   -e ž ( ọ̑ )
anat.  kožna žleza, ki izloča loj:   izloček lojnic ; gnojno vnetje lojnice / žleze lojnice in znojnice

lójtra   -e ž ( ọ̑ )
1. znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic:   napisati lojtro [#] pred besedo
// tipka na računalniški tipkovnici s takim znakom:   po pisku je treba pritisniti in držati lojtro ; potrditi vnos z lojtro
2. pog. lestev :   prisloniti lojtro ; plezati po lojtri na drevo
3. nar. lojtrnica :   trdno se je oprijel lojter, da ni padel z voza
4. mn., nar.  lojtrski voz, lojtrnik:   peljati se z lojtrami

lójtrica   -e ž ( ọ̑ )
manjšalnica od lojtra:   prisloniti lojtrico
●   pog.  narediti komu ravbarsko lojtrico, ravbarske lojtrice  nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne

lójtrn   -a -o prid. ( ọ̑ )
v zvezi lojtrni voz   lojtrski voz, lojtrnik:   po cesti drdrajo prazni lojtrni vozovi

lójtrnica   -e ž ( ọ̑ )
1. lestvi podobna priprava na strani voza:   pritrditi lojtrnice ; sedel je zgrbljeno in se držal za lojtrnico
2. mn., nar.  lojtrski voz, lojtrnik:   peljati se z lojtrnicami

lójtrnik   -a m ( ọ̑ )
voz z lestvi podobno pripravo na straneh:   naložiti seno, snope na lojtrnik ; peljati se na lojtrniku

lójtrski   -a -o prid. ( ọ̑ )
navadno v zvezi lojtrski voz   voz z lestvi podobno pripravo na straneh:   zapreči lojtrski voz ; naložiti seno, snope na lojtrske vozove ; peljati se z lojtrskim vozom

lók 1   -a m ( ọ̑ )
1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic:   na plečih je imel lok in tul ; napeti lok ; streljati z lokom ; mišice so napete kot lok ; pren., knjiž.  avtor je zelo napel lok zgodbe
// kar je po obliki temu podobno:   lok pri žagi / past na lok
2. priprava, s katero se poteguje po strunah:   lok drsi po strunah ; mazati lok s kolofonijo ; vleči lok po strunah / violinski lok
3. usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma:   lok pri mostu se je podrl ; polkrožni loki ; zidanje lokov in obokov / okenski lok
4. delu krožnice podobna linija:   narisati lok / lok mavrice, ovinka / žoga je opisala, zarisala (velik) lok  je letela v (velikem) loku / v loku   reka teče v širokem loku ; v loku zamahniti ; kamen je v velikem loku zletel v vodo ; pren., pesn.  zvezde se pnejo v svetlem loku
5. knjiž., navadno s prilastkom  potek česa, prikazan navadno kot vzpon in upadanje:   v predstavi ni čutiti dinamičnega loka ; pretrgan lok dejanja v romanu ; publ., z oslabljenim pomenom:  lok igralčeve kariere se je bleščeče vzpel ; razvojni lok umetnosti
6. knjiž., navadno s prilastkom obseg , razpon :   časovni lok prve knjige zgodovine sega čez več tisočletij / pisani lok motivov ; lok spoznanj
●  knjiž., ekspr.  nič več ni mogoče napenjati loka dolgoletnega trpljenja  še naprej dopuščati, povzročati trpljenje ; knjiž., ekspr.  doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero  nisem preveč zahteval ; ekspr.  teh tem so se vsi ogibali v velikem loku  niso jih hoteli obravnavati ; ekspr.  ognil se ga je v velikem loku  nikakor ga ni hotel srečati ; pesn.  sinji lok (neba)  nebo, nebesni obok
♦  anat.  aortni lok  usločeni del aorte tik po izstopu iz srca ; kostni lok nad očesom ; rebrni lok  spodnja, med seboj zraščena rebra ; refleksni lok ; zobni lok  položaj in razvrstitev zob v čeljusti ; arheol.  sveder na lok  preprosta vrtalna priprava, ki se vrti s pomočjo loka ; arhit.  košarasti lok ; šilasti lok ; geom.  lok krivulje, krožnice  del krivulje, krožnice med dvema njenima točkama ; glasb.  lok  ukrivljena črta za označbo vezave not iste višine, za označbo legata in fraziranja ; grad.  nosilni lok ; oporni lok ; les.  lok  polkrožen okvir pri ročni žagi ; šol.  lok  element pisane črke v obliki (navzgor ali navzdol) odprte elipse ; šport.  lok  element umetnostnega drsanja, pri katerem vozi drsalec po notranjem ali zunanjem robu drsalke naprej ali nazaj v obliki kroga ; plužni lok  lik, pri katerem smučar med poševnim smukom s pluženjem zavije od brega

lòk 2   medm. ( ȍ )
posnema glas pri prelivanju tekočine skozi ozko odprtino:   lok, lok, lok, je teklo iz steklenice / šalj.  on tako rad lok lok  pije (alkoholne pijače)

lóka   -e ž ( ọ́ )
nekoliko močvirnat travnik ob vodi:   na loki sušijo seno / Škofja Loka
// knjiž.  travnik sploh:   cvetoča, pisana, zelena loka ; loke in polja

lokácija   -e ž ( á )
1. kraj, prostor, določen za gradnjo:   dodeliti lokacijo ; lokacija šole še ni natančno določena ; odobritev lokacije za park, tovarno / adm. žarg.:  reševati lokacije  prošnje za lokacijsko dovoljenje ; izdajanje lokacij  lokacijskih dovoljenj / izbrati lokacijo za snemanje filma
// določitev kraja, prostora za postavitev, namestitev česa:   komisija je razpravljala o lokaciji hiše
2. postavitev, namestitev česa na določen kraj:   neprimerna lokacija bolnišnice ; spor zaradi lokacije stolpnic na nabrežje ; prednost dolin za lokacijo velikih gospodarskih objektov / lokacija čet / lokacija novele v loške hribe
3. knjiž.  kraj, prostor, kjer kaj je, se nahaja:   grad je pomemben samo zaradi lokacije ; proučevanje industrijskih in prometnih lokacij ; obnovitev mesta na stari lokaciji / ugotoviti lokacijo napake ; seznaniti koga s programom in lokacijo prireditev

lokacíjski   in  lokácijski -a -o prid. ( ȋ; á )
nanašajoč se na lokacijo:   lokacijska vprašanja / lokacijski pogoji  zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri graditvi določenega objekta ; lokacijska komisija  komisija, ki odloča o primernosti zemljišča za postavitev določenega objekta ; lokacijsko in gradbeno dovoljenje

lokál 1   -a m ( ȃ )
prostor za kako obrtno dejavnost:   odpreti, prenoviti lokal ; trgovci so že zaprli svoje lokale ; lepo urejen lokal ; v nedeljo je lokal zaprt / kot opozorilo  ne vodite psov v lokal / gostinski, trgovski lokal ; mladina takrat ni smela zahajati v javne lokale  v gostilne, restavracije, kavarne ; nočni lokal  gostinski lokal, odprt ponoči, navadno z glasbo, zabavnim programom in plesom / ker je bil pijan, so ga odstranili iz (gostinskega) lokala

lokál 2   -a m ( ȃ )
jezikosl. lokativ :   predlog z lokalom

lokálček   -čka m ( ȃ )
gostinski lokal, zlasti manjši:   iti na kavo v prijeten lokalček ; posedati po lokalčkih ; sedeti v lokalčku na obali

lokálec   -lca m ( ȃ )  pog.
1. prebivalec, pripadnik ožjega območja, določenega kraja:   na otoku je spoznal lokalce, ki so mu priskrbeli ribe ; konflikt, razdor med lokalci ; pogovor z lokalci
2. lokalni vlak, avtobus:   šel je na lokalca ; vožnja z lokalcem
3. lokalna radijska postaja:   ob nedeljah posluša lokalca

lokálen   -lna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na kraj 1, 2, krajeven:   poznati lokalne razmere / raziskovati lokalno zgodovino / časopis prinaša le lokalne novice / knjiž.:  lokalni kolorit ; dati romanu lokalno barvo / lokalni vremenski pojavi ; lokalni potresi ; lokalna vojna / lokalni časopis  časopis, ki prinaša zlasti novice z določenega manjšega območja ; lokalni promet  promet med določenim središčem in sosednjimi, manjšimi kraji ; lokalni vlak  vlak, ki vozi iz središča v določeni manjši kraj ; ekspr.  lokalni patriotizem  veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine ; lokalna radijska postaja  postaja, katere oddaje so namenjene le manjšemu območju ; lokalna proga  proga, ki povezuje središče z določenim manjšim krajem ; lokalno ogrevanje, gretje  ogrevanje, gretje s pečjo ali podobno samostojno grelno pripravo
2. med.  ki je le na posameznem delu telesa:   lokalna anestezija ; lokalno vnetje
♦  astron.  lokalni čas  po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje, krajevni čas ; soc.  lokalne skupnosti  skupnosti, ki se oblikujejo kot tvorbe dolgotrajnih družbenih procesov na določenem zemljepisnem področju

lokalíja   -e ž ( ȋ )
rel.  teritorialna in delno upravna enota Katoliške cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji:   prevzeti lokalijo

lokalíst   -a m ( ȋ )
rel.  duhovnik, ki službuje na lokaliji:   Prešernov stric je bil lokalist na Kopanju

lokalístičen   -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na lokalizem:   odpraviti lokalistične pojave / to so lokalistične težnje

lokalitéta   -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. najdišče , nahajališče :   arheološke lokalitete ; lokalitete Blagajevega volčina v Sloveniji

lokalizácija   -e ž ( á )
1. preprečitev širjenja kakega pojava, omejitev:   lokalizacija vojnega spopada / lokalizacija nalezljive bolezni
2. knjiž.  ugotovitev, določitev kraja, mesta česa:   lokalizacija najdišča ; točna lokalizacija okvare
3. knjiž.  postavitev dejanja literarnega dela, filma v določen kraj, določeno okolje:   Linhartova lokalizacija komedije je zahtevala določene spremembe

lokalízem   -zma m ( ī )
1. nav. slabš.  prizadevanje za koristi svojega kraja, pokrajine, ki niso v skladu s koristmi skupnosti:   lokalizem v gospodarskem življenju ; pojavi lokalizma
2. jezikosl.  element v knjižnem jeziku, značilen samo za kak kraj, ožje območje:   avtorjevi lokalizmi poživljajo povest ; Cankar je uporabil tudi nekaj vrhniških lokalizmov

lokalizírati   -am dov. in nedov. ( ȋ )
1. preprečiti širjenje kakega pojava, omejiti:   gasilci so z veliko požrtvovalnostjo lokalizirali požar ; lokalizirati upor na severni del kolonije / lokalizirati nalezljivo bolezen
2. knjiž.  ugotoviti, določiti kraj, mesto česa:   zdravnik je točno lokaliziral tumor, vnetišče
3. knjiž.  postaviti dejanje literarnega dela, filma v določen kraj, določeno okolje:   avtor je roman lokaliziral v Ljubljani

lokálka   -e ž ( ȃ )
lokalna proga, lokalni vlak:   opustiti lokalko / prestopiti na lokalko

lokálpatriót   -a m ( ȃ-ọ̑ )
ekspr.  kdor zelo občuduje, ljubi domači kraj, pokrajino:   biti novomeški lokalpatriot

lokálpatriótičen   -čna -o prid. ( ȃ-ọ́ )
nanašajoč se na lokalpatriote ali lokalpatriotizem:   lokalpatriotične težnje

lokálpatriotízem   -zma m ( ȃ-ī )
ekspr.  veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine:   štajerski lokalpatriotizem ; boj proti lokalpatriotizmu

lokárda   -e ž ( ȃ )
zool.  skuša plavica:   lov na lokarde

lókarica   -e ž ( ọ̑ )
les.  ločna žaga:

lókast   -a -o prid. ( ọ̑ )
podoben loku, krivulji:   lokasta črta ; lokaste obrvi

lókati   -am nedov. ( ọ̄ )
1. piti tako, da se izteguje jezik:   mačka, pes loka ; tiger loka toplo kri ; lokati mleko, vodo ; glasno, hlastno lokati
2. ekspr.  slišno, hlastno piti:   lokati v dolgih požirkih
// slabš.  piti sploh:   ne bom lokal te čobodre / pog.  ta ga pa loka

lókativ   -a m ( ọ̑ )
jezikosl.  peti sklon, mestnik:   predlog z lokativom

lókativen   -vna -o prid. ( ọ̑ )
jezikosl. mestniški :   lokativna končnica

lokátor   -ja m ( ȃ )
teh.  naprava, ki na podlagi določenih fizikalnih lastnosti snovi ugotavlja kraj, mesto česa:   uporaba lokatorja / radijski lokator  radar

lokàv   -áva -o prid. ( ȁ á )
knjiž. zvijačen :   to je lokav in zahrbten človek / lokav pogled ; neprijeten lokav smehljaj / bister in lokav moški  zvit, prebrisan

lokávost   -i ž ( á )
knjiž. zvijačnost :   v njegovih očeh je opazil lokavost / Odisejeva lokavost / odkrili so njegove lokavosti  prevare, zvijače

lokávščina   -e ž ( ȃ )
zastar. prevara , zvijača :   nobena posebna lokavščina ni bila potrebna, da sem te premotil / težko prenaša njegovo lokavščino  zvijačnost

lókev   -kve  tudi  lókva -e ž ( ọ̄ )
1. nar. mlaka , luža :   lokev za hišo / napajati na lokvi
2. zastar.  morska plitvina:   beneške lokve

lókniti   -em dov. ( ọ́ ọ̑ )
ekspr.  narediti požirek:   lokniti mleko iz steklenice

lokomobíla   -e ž ( ȋ )
strojn.  pogonska naprava, ki obstoji iz parnega kotla in parnega batnega stroja na njem:   to mlatilnico žene lokomobila ; puhanje lokomobile / prevozna lokomobila

lokomócija   -e ž ( ọ́ )
biol. premikanje , gibanje , hoja 1 :  pri tej bolezni je lokomocija ovirana ; okončine so prilagojene načinu lokomocije

lokomotíva   -e ž ( ȋ )
1. vozilo za vleko vagonov, ki vozijo po tirnicah:   lokomotiva drvi, piska, puha,  ekspr.  hrope in sopiha ; to lokomotivo žene para ; priklopiti lokomotivo ; oster brlizg lokomotive ; kurjač lokomotive ; sopiha kot lokomotiva / normalnotirna, ozkotirna lokomotiva ; parna lokomotiva ; potniška, tovorna lokomotiva ; rudniška lokomotiva  prilagojena posebnim pogojem dela v rudnikih ; pren., publ.  trdil je, da je trgovina lokomotiva razvoja
♦   strojn.  dizel lokomotiva ; dizel-električna lokomotiva ; električna lokomotiva  ki jo ženejo elektromotorji, ki dobivajo tok iz zunanje napeljave ; žel.  premikalna  ali  ranžirna lokomotiva  ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri ; priprežna lokomotiva  dodatna lokomotiva na začetku vlaka
2. igrača, ki predstavlja lokomotivo:   dobiti v dar lokomotivo in vagončke

lokomotíven   -vna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lokomotivo:   zlomila se je lokomotivna os ; lokomotivno kolo / konjsko in lokomotivno prevažanje v rudnikih  z lokomotivo

lokomotívski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lokomotivo:   lokomotivska postaja, remiza / lokomotivski dimnik
♦   strojn.  lokomotivski parni kotel

lokomotóren   -rna -o prid. ( ọ̄ )
biol.  ki je za premikanje, gibanje, hojo:   lokomotorni organi pri živalih

lokostrél   -a m ( ẹ̑ )
nekdaj  orožje iz loka in močne napenjalne priprave; samostrel :   strelci z lokostrelom

lokostrélec   -lca m ( ẹ̑ )
1. športnik, ki se ukvarja z lokostrelstvom:   slovenski lokostrelci ; tekmovanje lokostrelcev
2. nekdaj  vojak, oborožen z lokom:   angleški, perzijski lokostrelci ; lokostrelci in ščitonosci / vilinski lokostrelci

lokostrélka   -e ž ( ẹ̑ )
športnica, ki se ukvarja z lokostrelstvom:   slovenska lokostrelka ; uspeh naših lokostrelk

lokostrélski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na lokostrelce:   lokostrelski klub / lokostrelske vrste

lokostrélstvo   -a s ( ẹ̑ )
šport, pri katerem se strelja z lokom:   ukvarjati se z lokostrelstvom ; državno dvoransko prvenstvo v lokostrelstvu

lokovánje   -a s ( ȃ )
glasb.  uporabljanje loka pri godalnih instrumentih:   napačno lokovanje

lókoven   tudi  lokôven -vna -o prid. ( ọ̑; ō )
nanašajoč se na lok 2, 3:   lokovna poteza / jekleni lokovni elementi

lókovje   in  lokôvje -a s ( ọ̑; ȏ )
več lokov, loki:   arhitektonska funkcija lokovja / lokovje iz črt

lókus   -a m ( ọ̑ )  knjiž.
1. kraj 1 , mesto 1 :  bolezen se pojavlja na različnih lokusih
♦   biblio.  oznaka za mesto, prostor v knjižnici, na katerem je določena knjiga, zlasti glede na vsebino
2. stranišče

lokva   gl. lokev

lókvanj   -a m ( ọ̑ )
vodna rastlina s plavajočimi listi in velikimi, navadno belimi cveti:   lokvanj na jezeru ; cvet lokvanja

lókvanjev   -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od lokvanj:   lokvanjev cvet

lôla   in  lóla -e ž ( ȏ; ọ̑ )
ekspr.  omejena, neumna ženska:   tej loli ni mogoče nič dopovedati / kot psovka  ti lola neumna

lôle   in  lóle -ta m ( ȏ; ọ̑ )
ekspr.  omejen, neumen človek:   menda ni tak lole, da bi delal v svojo škodo / kot psovka  ti lole lolasti

lôlek   in  lólek -a m ( ȏ; ọ̑ )
ekspr.  omejen, neumen človek:   lolek si bil in lolek boš ostal
●   ekspr.  imeti koga za loleka  norčevati se iz koga

lòm   lôma m , mest. ed. tudi  lómu  ( ȍ ó )
1. lomljenje , zlom :   telo se upira lomu ; lom vzmeti
2. fiz.  pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov:   lom svetlobe ; lom zvoka
3. min.  videz prelomne ploskve; prelom :   vrste loma / iverasti lom  značilen za drobnozrnate snovi ; školjkasti lom
4. star. kamnolom :   delati v lomu / skladi granita v lomu
5. star. hrup , trušč :   drevo se je podrlo s strahotnim lomom ; lom, kot bi se podirali hrasti
♦  geogr.  lom  kraj, prostor, kjer svet hitro prehaja v večjo strmino ; gost.  nevidni lom  razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil ; teh.  krhki lom  zaradi krhkega materiala

lomáča   -e ž ( á )
1. teh.  železen drog za lomljenje, zlasti kamenja:   prišli so z lomačami in lopatami
2. zastar.  velik kup lesa, določen za gorenje; grmada :   tiho so stali okoli lomače

lomást 1   in  lomàst -ásta m ( ȃ; ȁ á )  knjiž.
1. hrušč , trušč :   lomast ledovja in reke ; lomast, kakor bi se podirali stoletni hrasti / okoli čebelnjaka se je slišal lomast in pasji lajež  lomastenje
2. ekspr.  kdor lomasti:   dve toni težek lomast zdrobi vse, kar mu pride pod parklje

lomást 2   -i ž ( ȃ )
knjiž. hrušč , trušč :   pogrezanje mostu je spremljala strahovita lomast ; mogočna drevesa so z lomastjo padala / huda lomast vetra

lomásten   -tna -o prid. ( ā )
knjiž.  ki lomasti:   lomastni medvedi / lomastni Homerjevi junaki

lomástenje   -a s ( á )
1. glagolnik od lomastiti:   lomastenje medvedov po gozdu
2. ekspr. hrušč , trušč :   med lomastenjem in sopihanjem je vlak pripeljal na postajo ; lomastenje padajočih dreves

lomástež   -a m ( ȃ )
ekspr.  kdor lomasti:   lovca sta poslušala lomasteža v gošči

lomástiti   -im nedov. ( á ȃ )
silovito, hrupno hoditi skozi kaj ovirajočega:   jelen lomasti skozi grmovje ; medved lomasti po gozdu ; slišali so, da nekaj lomasti za njimi ; pokalo in šumelo je, kot bi lomastila čreda merjascev
// ekspr.  silovito, hrupno hoditi sploh:   nikar tako ne lomasti ; jaz vam bom že pokazal, je kričal in lomastil po hiši ; lomasti kot medved / slabš.  nikar ne misli, da boš brez kazni lomastil po mojem vrtu  hodil ; pren.  silna nevihta že lomasti čez gore

lombárd   -a m ( ȃ )
pravn.  zastavitev premičnin, zlasti dragocenosti ali vrednostnih papirjev, za kratkoročne bančne kredite:   hipoteka in lombard ; dati posojilo na lombard
// bančno posojilo, zavarovano s tako zastavitvijo:

lombárda   -e ž ( ȃ )
nekdaj  top s kratko cevjo, sprva za kamnite krogle; bombarda

lombárden   -dna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na lombard:   lombardni kredit

lómen   -mna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na lom 2, 3:
a) lomna zmogljivost leč / lomni količnik  količina, ki pove, kako se lomi svetloba pri prehodu iz zraka v določeno snov ; lomni kot  kot med lomnim žarkom in vpadno pravokotnico ; lomni zakon ; lomni žarek  žarek po lomu
b) lomna ploskev  prelomna ploskev

lomílec   -lca  [ lomiu̯ca in lomilca ]  m ( ȋ )
1. delavec v kamnolomu, ki lomi kamenje:   težko delo lomilcev
2. teh.  priprava ali del priprave za lomljenje:   namestiti lomilec ; jeklen lomilec
♦  zool.  kočnik med vrzeljakom in meljakom pri zvereh

lomílen   -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se lomi:   lomilno orodje
♦  usnj.  lomilni stroj  stroj za mehčanje usnja

lomílka   -e  [ tudi lomiu̯ka ]  ž ( ȋ )
teh.  železen drog za lomljenje, zlasti kamenja:   z lomilko razmakniti skale

lomílo   -a s ( í )
teh.  železen drog za lomljenje, zlasti kamenja:   podstaviti lomilo ; v kamnolomu je uporabljal lomilo, macolo in kramp

lomíti   lómim nedov. ( ī ọ́ )
1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele:   lomiti dračje ; rezati in lomiti kruh ; spomladi se led na reki lomi ; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje  ga podira, ruje; mu lomi veje ; dal je palico čez koleno in jo lomil  jo poskušal zlomiti ; v jezi je divjal in lomil pohištvo  grdo ravnal z njim, ga razbijal ; pod težo se je deska začela lomiti  je začela kazati znake, da se bo prelomila / ekspr.:  pomol je lomil valove ; morje se lomi ob pečinah ; pren., knjiž.  val ekspresionizma se je že lomil
// s silo, pritiskom delati, da kaj trdega ni več s čim zraščeno, skupaj:   otroci lomijo mladike v grmu ; burja lomi ledene sveče ; veter je lomil veje ; veje se lomijo pod težkim snegom ; lomiti koruzo  lomiti koruzne storže s stebla / lomiti granit, kamen, marmor  pridobivati uporabne kose iz žive skale
2. nav. 3. os.  povzročati zvijanje telesa, udov:   spet ga lomi božjast ; krč jo lomi ; vse telo mu lomijo krči / brezoseb.:  včeraj ga je spet lomilo  imel je napad božjasti ; ekspr.  gledalce je kar lomilo od smeha  zvijali, pripogibali so se / z oslabljenim pomenom  otrok ni zdrav, božjast ga lomi  ima božjast, je božjasten
3. ekspr., z oslabljenim pomenom  izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek:   jeza ga lomi ; krčevit jok jo je lomil ; togota ga lomi / jeza ga lomi, ker ni bil izvoljen  jezi se ; taka radovednost me lomi, da moram pogledati
// polaščati se, lotevati se:   komaj gleda, tako ga lomi spanec / kašelj ga je začel lomiti ; že prej ga je lomil smeh, zdaj pa se je zakrohotal
4. publ. odpravljati , premagovati , uničevati :   lomiti preživele nazore ; lomiti stare družbene odnose, tradicijo ; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti ; predsodki se lomijo
5. slabš.  slabo znati, obvladovati kak jezik, zlasti v govorjeni obliki:   za silo je lomil angleščino ; lomil je celo nekoliko po slovensko
6. pog., v zvezi z ga   počenjati neumnosti, lahkomiselnosti:   če ga bo še naprej lomil, bo izključen ; mladina ga lomi / to smo ga lomili / njegova žena ga lomi z drugimi ; lomi ga, kot da ne bi bil poročen  se družabno, erotično izživlja
// delati napake:   igralec ga je pri premieri lomil ; pri šolski nalogi sem ga strašno lomil / godba je dobro igrala, le boben ga je malo lomil / trdil je, da ga trgovina lomi
7. publ., v zvezi lomiti kopja   zelo si prizadevati za kaj; bojevati se :   lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja  prepirati se
8. v medmetni rabi  izraža začudenje, zavrnitev:   menda se bosta ločila. Ne lomi ga ; ali si zdaj jezna name? Nikar ga ne lomi ; tega izpita ne bom nikoli naredil. Kaj ga pa lomiš
●  ekspr.  težko delo človeka lomi  zelo utruja ; pog., ekspr.  letos ga vreme lomi  je slabo, nestalno vreme ; zastar.  tega vprašanja ne bom rešil, naj si še tako lomim glavo  belim ; knjiž.  pili sta kavo in lomili bel kruh  jedli ; čakal je in nestrpno lomil prste  z roko krčevito pregibal prste druge roke ; jokala je in (si) lomila roke, lomila z rokami  delala krčevite gibe, izražajoč žalost, obup ; ekspr.  pri tej nalogi si bo lomil zobe  jo bo težko reševal ; ekspr.  medved je lomil skozi goščavo  lomastil ; knjiž.  razbojniki lomijo v hišo  vdirajo, vlamljajo
♦  agr.  lomiti lan  s posebno pripravo lomiti laneno slamo pri pridobivanju prediva ; fiz.  prozorno telo lomi svetlobo  povzroča spremembo smeri valovanja pri vstopu vase ; tisk.  lomiti  urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani) ; usnj.  lomiti usnje  obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo

lomljáva   -e ž ( ȃ )
knjiž. hrušč , trušč :   strahotna lomljava

lómljenec   -nca m ( ọ́ )
grad.  z lomljenjem pridobljen neobdelan gradbeni kamen:   zid iz lomljenca

lómljenje   -a s ( ọ́ )
glagolnik od lomiti:   lomljenje vej v viharju / lomljenje kamna v kamnolomu / lomljenje starih pojmovanj / lomljenje svetlobe, žarkov / stavljenje in lomljenje / stroj za lomljenje
♦  rel.  lomljenje kruha  maša pri prvih kristjanih

lomljív   -a -o prid. ( ī í )
ki se (rad) lomi:   lomljivi nohti ; v starosti so kosti lomljive ; morska voda dela lase lomljive in suhe ; drevesna skorja je krhka in lomljiva

lomljívost   -i ž ( í )
lastnost, značilnost lomljivega:   lomljivost bilke ; povečana lomljivost kosti
♦  metal.  lomljivost v hladnem  pri temperaturah pod 0 °C ; lomljivost v modrem  lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C

lómnica   -e ž ( ọ̑ )
geom.  iz daljic sestavljena lomljena črta:

lomnína   -e ž ( ī )
metal.  zlomljeni, razbiti odpadki iz litega železa:   kup lomnine / bakrova lomnina

lómnost   -i ž ( ọ̑ )
fiz.  sposobnost leče, da lomi svetlobo:   lomnost očalne leče ; merjenje lomnosti

lomòt   -ôta m ( ȍ ó )
knjiž. hrušč , trušč :   lomot podirajočega se mostu

lón   -a m ( ọ̑ )
star. plačilo , plača :   gospodar ji je dajal majhen lon ; koliko lona hočeš / dosti dobrega sem jim storil, za lon imam pa samo nehvaležnost  v zahvalo, za nagrado
●   star.  dela jim za božji lon  zastonj, brezplačno

lónati   -am dov. ( ọ̑ )
star.  dati plačilo, plačati:   pomagal ti bom zastonj, saj vem, da me ne moreš lonati

loncevéz   -a m ( ẹ̑ )
nekdaj  obrtnik, ki veže, povezuje (počeno) lončeno posodo:   v vas je spet prišel loncevez

loncevézec   -zca m ( ẹ̑ )
nekdaj  obrtnik, ki veže, povezuje (počeno) lončeno posodo:   srečati loncevezca z vozičkom

lončár   -ja m ( á )
izdelovalec glinaste posode:   lončar dela, žge posodo ; ribniški lončarji
♦  zool.  navadni lončar  v Južni Ameriki živeča ptica, ki dela kupolasto gnezdo iz gline, Furnarius rufus

lončaríca   -e ž ( í )
izdelovalka glinaste posode; lončarka :   lončarji in lončarice

lončaríja   -e ž ( ȋ )
lončarstvo :   lončarija se opušča
// lončarski izdelki:   prodajati lončarijo

lončáriti   -im nedov. ( á ȃ )
ukvarjati se z lončarstvom:   takrat so v Prekmurju lončarile cele vasi

lončárka   -e ž ( á )
izdelovalka glinaste posode:   izkušena lončarka ; keramičarka in lončarka

lončárski   -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na lončarje ali lončarstvo:   prodajati lončarske izdelke / lončarska delavnica, obrt / lončarska središča / lončarska glina ; lončarska peč  peč za žganje glinaste posode
♦   etn.  lončarsko kolo  ali  lončarsko vreteno  priprava z vrtečo se ploščo, na kateri lončar oblikuje glinasto posodo

lončárstvo   -a s ( ȃ )
lončarska obrt:   lončarstvo propada / tista ljudstva še niso poznala lončarstva

lônčast   -a -o prid. ( ó )
nav. ekspr.  podoben loncu:   lončasto pokrivalo

lônček   -čka m ( ō )
1. manjšalnica od lonec:   lonček se je prevrnil ; postaviti lonček na štedilnik ; ona je kakor majhen lonček – hitro vzkipi / cvetlični lonček ; lonček s pelargonijami ; stojalo za lončke / lonček juhe
2. igrača, ki predstavlja lonček, posodico:   kupiti deklici majhen štedilnik in lončke ; otrok se igra v pesku z lopatico in lončki
3. posodica s pokrovčkom, navadno porcelanasta, za zdravila, lepotilna sredstva:   vrsta lončkov v lekarni / lonček kreme
●  ekspr.  on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček  pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno ; pog.  dečki so metali kamenje v lončke na električnih drogovih  v izolatorje
♦  čeb.  matični lonček  matičnik

lônčen 1   -čna -o prid. ( ȏ )
ki se goji v cvetličnem loncu:   uvoziti lončne azaleje ; vrtne in lončne rastline

lončén 2   -a -o prid. ( ẹ̑ )
ki je iz (žgane) gline:   lončena pipa, piščalka ; lončena posoda, skleda / lončena peč
♦   etn.  lončeni bas  ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur

lončenína   -e ž ( í )
izdelki iz (žgane) gline:   prodajati lončenino ; poslikana lončenina

lončénka   -e ž ( ẹ̄ )
knjiž.  lončena pipa:   kaditi iz kratke lončenke

lončevína   -e ž ( í )
1. izdelki iz (žgane) gline:   prodajati na trgu lončevino ; z ornamenti okrašena lončevina
2. obrt.  glina slabše vrste:   izdelovati posodo iz lončevine ; skleda iz lončevine

lônčič   -a  tudi  lončìč -íča m ( ō; ȉ í )
lonček :   naliti mleko v lončič

lončíček   -čka m ( ȋ )
ekspr.  manjšalnica od lončič:   lončiček medu

lônčnica   -e ž ( ȏ )
nav. mn.  okrasna rastlina, ki se goji v cvetličnem loncu:   presajati lončnice ; cvetoče lončnice na oknu ; razstava lončnic / pri nas se ta rastlina goji kot lončnica
♦   vrtn.  cvetne  ki se gojijo zaradi cvetja , listnate lončnice  ki se gojijo zaradi lepih listov

lóndonski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na London:   ogledovati si londonske znamenitosti / londonska megla ; publ.  londonski sporazum  londonski memorandum
●   ekspr.  danes je prava londonska megla  zelo gosta megla
♦   agr.  londonski peping  kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi ; zgod.  londonski memorandum  5. oktobra 1954 podpisani memorandum o soglasju med vladami Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju ; londonski pakt  pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani antante ; londonska begunska vlada  jugoslovanska vlada, ki je od 6. avgusta 1941 do konca vojne delovala v Londonu

lônec   -nca m ( ó )
1. posoda valjaste oblike za kuhanje:   lonec drži dva litra ; ta lonec pušča ; ciniti, vezati lonce ; postavi lonec na štedilnik ; vse je pojedel in še lonec postrgal ; pristaviti lonec krompirja ; preluknjan, ubit lonec ; trilitrski lonec ; lonec z vodo / ekonom lonec  ali  lonec na (zvišani) pritisk  v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha ; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka
// pog.  vsebina lonca:   lonec kipi ; sam je pojedel ves lonec
2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta:   presaditi rastlino v večji lonec ; lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec
●  ekspr.  ni imela kaj dati v lonec  ni imela živeža ne denarja za hrano ; ekspr.  gledati sosedom v lonec  radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje ; ekspr.  živeti ob, pri polnih loncih  v izobilju ; ekspr.  moški s črnim loncem na glavi  z visokim trdim klobukom
♦  etn.  lonec zbijati  otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec ; fiz.  Papinov lonec  posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100 °C ; geogr.  erozijski lonec  vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi ; metal.  livarski lonec  manjša posoda za prenašanje tekoče kovine

longéta   -e ž ( ẹ̑ )
med.  polovična mavčna opornica, ki se pritrdi s povojem:

longitudinálen   -lna -o prid. ( ȃ )
knjiž. vzdolžen , podolžen , dolžinski :   longitudinalna stavba / longitudinalni prerez ; longitudinalno krčenje lesa  po dolžini
●  publ.  longitudinalna študija  študija, ki proučuje razvoj kake osebe, družbenega pojava v daljši dobi
♦  anat.  longitudinalno mišičje ; fiz.  longitudinalno valovanje  valovanje, pri katerem nihajo delci snovi v smeri prenašanja energije, vzdolžno valovanje

longplay   --  [ lônkplêj ]  v prid. rabi ( ȏ-ȇ )
v zvezi longplay plošča   gramofonska plošča s premerom 30 cm, vélika plošča:   izdati novo longplay ploščo

lónica   -e ž ( ọ́ )
nar. zahodno  v obliki polkrogle naloženo seno, slama; kopica 1 :  vrsta lonic / spravljati seno v lonice

lóntovž   -a m ( ọ̑ )
v stari Avstriji  uradno poslopje deželnih stanov:   dvorana v lontovžu / poslati odposlanstvo na lontovž

looping   gl. luping

lòp   medm. ( ȍ )
posnema glas pri udarcu, padcu:   lop, se zaprejo vrata ; lop, lop, je padalo po njegovem hrbtu ; vrv se utrga, on pa lop na tla / namesto da bi ga poučili – lop po njem  ga tepejo; ga napadajo

lópa   -e ž ( ọ́ )
1. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev:   vleči voz iz lope ; stati pod lopo / čolnarska lopa ; lopa za žagan les, letala
// pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju:   ljudje so prihajali iz cerkve in postajali v lopi ; mize v gostilniški lopi  verandi / cerkvena lopa
// hišica , baraka :   oglarska, stražna lopa
2. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve:   gradnja nove lope / ladjedelska, montažna, tovarniška lopa ; sejemske lope ; strelske lope na sejmu
3. star. senčnica 1 , uta :   sedeti v lopi ; senčna, zelena lopa ; lopa na vrtu
4. zastar. veža , avla :   stal je v lopi in si ni upal naprej
♦  alp.  lopa  prostor pod previsom v skalovju ; arhit.  arkadna lopa

lopár   -ja m ( á )
1. lopati podobna priprava za dajanje kruha v peč:   jemati z loparjem hlebce iz peči ; ropotala je po peči z burklami in loparjem ; lopar in omelo
// kar je temu podobno:   policist ustavi promet s službenim loparjem ; čistiti sneg s pločnikov z lopatami in loparji za sneg
2. priprava iz ovalne plošče ali mreže v okviru in držaja za udarjanje žoge pri nekaterih športnih igrah:   zamahniti z loparjem ; prihajal je na igrišče z loparjem pod pazduho / teniški lopar ; lopar za namizni tenis
♦  zool.  nižje razviti morski rak, ki živi pritrjen vznak na kožnatem peclju, Lepas

lopárček   -čka m ( á )
manjšalnica od lopar:   za rojstni dan je dobil žogice in loparčke
♦   žel.  signalni loparček  priprava, s katero prometnik da znak za odhod vlaka

lopárski   -a -o  ( á )
pridevnik od lopar:   loparska oblika

lopáta   -e ž ( á )
1. orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala:   dati lopato na ramo ; metati pesek z lopato / nasaditi lopato ; zasaditi lopato v zemljo ; njegove roke so kot lopate  velike, široke / lopata za kidanje gnoja ; list, uho lopate / lopata peska
// pog.  kolikor se zajame z lopato:   vrzi še nekaj lopat k drevescu
2. rabi se samostojno ali s prilastkom  lopati podoben del orodja, naprave, stroja:   voda se zaganja v lopate in kolesa se vrtijo ; lopata mlina na veter ; lopata vesla odriva vodo ; parnik je gnalo kolo z lopatami / mlinsko kolo na lopate
●  publ.  lopata arheologov je odkrila ostanke mesta  arheologi so jih odkrili z odkopavanjem ; ekspr.  vi imate drobne roke, jaz pa take lopate  velike, široke roke, dlani ; zasaditi lopato publ.  to društvo je prvo zasadilo lopato  je prvo začelo delovati ; publ.  za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan  je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje ; publ.  danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču  začeli graditi, delati ; ekspr.  drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal  ni delal; je pogosto počival
♦  navt.  lopata sidra  skrajni ploščati del kraka pri sidru ; strojn.  lopate  zavite kovinske plošče v turbinskih strojih ; vijačna lopata ; zool.  lopata  končni ploščati del rogovja pri damjaku, losu

lopátar   -ja m ( ȃ )
1. nav. ekspr.  delavec, ki dela z lopato:   lopatarji in kramparji
2. zool.  jelen z lopatastim rogovjem; damjak :   čreda lopatarjev

lopátast   -a -o prid. ( á )
1. podoben lopati:   krt ima lopataste sprednje noge ; lopatasto rogovje / ekspr.  imeti lopataste dlani, roke  velike, široke
2. ki ima lopate:   lopatasto mlinsko kolo ; takrat so imeli parniki lopatasta kolesa

lopátati   -am nedov. ( ȃ )
1. metati z lopato:   ves dan je lopatal in vozil pesek
2. knjiž.  z lopato rezati in obračati zemljo; lopatiti :   globoko lopatati

lopáten   -tna -o  ( ȃ )
pridevnik od lopata:   lopatno kolo

lopátenje   -a s ( á )
glagolnik od lopatiti:   lopatenje ga je utrudilo

lôpati   -am nedov. ( ō ȏ )
ekspr.  tolči, udarjati, navadno s čim ploskim:   navdušeno ga je lopal po rami

lopática   -e ž ( á )
1. manjšalnica od lopata:
a) otrok se igra s kanglico in lopatico ; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti
b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice
// priprava za nalaganje jedi:   obrniti zrezek z lopatico / lopatica za pecivo
2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita:   delati z lopatico, ne s čopičem ; lopatica za kitanje / zidarska lopatica  zidarska žlica
3. parna, ploščata trikotna kost na zgornjem delu hrbta:   bil je suh, da so mu lopatice kar štrlele ; zlom lopatice
♦  alp.  lopatica  ploščati del cepina ; bot.  lopatica  na vlažnih krajih, med grmovjem ali na sončnih pobočjih rastoča rastlina s srčastimi listi in rumenimi cveti, Ficaria ; strojn.  lopatice  manjše zavite kovinske plošče v turbinskih strojih

lopátičast   -a -o prid. ( á )
podoben lopatici:   lopatičasta oblika lista

lopátičen   -čna -o prid. ( á )
nanašajoč se na lopatico:   lopatična kolesa / bolečine v lopatičnem predelu
♦   anat.  lopatični greben  izboklina na hrbtni ploskvi lopatice

lopátišče   in  lopatíšče -a s ( á; í )
držaj pri lopati:   naslanjati se na lopatišče

lopátiti   -im nedov. ( á ȃ )
knjiž.  z lopato rezati in obračati zemljo:   spomladi je lopatil in sadil / lopatiti gredice

lopátka   -e ž ( á )
1. manjšalnica od lopata:   otrok zajema pesek z lopatko
// priprava za nalaganje jedi:   z lopatko nalagati cmoke na krožnik
2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita; lopatica :   slikar s čopiči in lopatko

lópen   -pna -o  ( ọ̑ )
pridevnik od lopa:   lopna streha

lópica   -e ž ( ọ́ )
nav. ekspr.  manjšalnica od lopa:   šivala je v lopici pred hišo / vrtna lopica

lôpiti   -im  in  lópiti -im dov. ( ó ȏ; ọ̄ ọ̑ )  star.
1. udariti , lopniti :   lopiti s kolom po hrbtu ; jezno je lopil s pestjo po mizi ; lopiti se z dlanjo po nogi / kot vzklik  bes te lopi
2. vreči :   lopil je knjigo na tla

lôpniti   -em dov. ( ó ȏ )
1. ekspr.  udariti, navadno s čim ploskim:   lopniti konja po hrbtu ; prijateljsko je lopnil znanca po rami ; lopniti s knjigo po glavi ; lopniti se z dlanjo po prsih
// udariti sploh:   molči, sicer te lopnem ; pren.  na sestanku so lopnili tudi po njem
2. ekspr.  plosko pasti:   lopniti na tla ; lopnil je v sneg
3. šol. žarg.  ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti 1 :  že spet je lopnil
●  ekspr.  ušla je od doma, je lopnil  hitro rekel ; ekspr.  nekje so lopnila vrata  se glasno zaprla ; ekspr.  kar takole lopne v hišo  nepričakovano pride

lopòt   -ôta m ( ȍ ó )
kratek tleskajoč udarec, ropot:   vrata so se z lopotom zaprla

lopotánje   -a s ( ȃ )
glagolnik od lopotati:   lopotanje s perutmi

lopotáti   -ám  tudi  -óčem nedov. ( á ȃ, ọ́ )  star.
1. plosko, tleskajoče udarjati:   lopotala je po krilu, da bi iztepla prah / golob lopota s perutmi
2. ekspr.  hitro, nerazumljivo govoriti:   niso ga razumeli, ker je lopotal / sosede so lopotale o njenem življenju  govorile, pripovedovale

lópov   in  lôpov -a m ( ọ̑; ȏ )
slabš.  ničvreden človek, malopridnež:   tisti lopov ga je udaril ; poštenjak med lopovi / kot psovka  to mi boš plačal, ti lopov

lópovski   in  lôpovski -a -o prid. ( ọ̑; ȏ )
slabš. ničvreden , malovreden :   to je lopovski človek / kazen za njegovo lopovsko življenje / kot psovka  lopov lopovski

lópovstvo   in  lôpovstvo -a s ( ọ̑; ȏ )
slabš.  ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje:   kakšno lopovstvo spet pripravlja

lópovščina   in  lôpovščina -e ž ( ọ̑; ȏ )
slabš.  ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje:   delati, početi lopovščine ; njegove lopovščine so postale znane

lopúta   -e ž ( ú )
1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor:   odpreti loputo na letalu ; vzdignil je loputo in se spustil v klet ; loputa v stropu
2. teh.  vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka:   pripreti loputo / dušilna loputa  ki duši, zmanjšuje tok plina ; zapiralna loputa ; zračna loputa
3. del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati:   spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo  bavtaro
●  loputa mlina na veter se je zlomila  lopata
♦  anat.  vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko ; bot.  del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre

lopútanje   -a s ( ū )
glagolnik od loputati:   odvaditi otroka loputanja z vrati / slišati loputanje vrat / loputanje valov ob čoln

lopútast   -a -o prid. ( ú )
ki ima obliko lopute:   loputasta vrata

lopútati   -am nedov. ( ū )
1. glasno zapirati, zlasti vrata:   ne loputaj, da ne zbudiš otroka ; jezno loputati z vrati
2. ekspr.  dajati močne, zamolkle glasove:   okna, vrata loputajo
3. s silo se zadevati ob kaj; butati :   veter loputa v okna
●  race loputajo s perutmi  prhutajo

lopúten   -tna -o prid. ( ȗ )
ki ima loputo:   loputni vhod / odpreti loputna vrata

lopútica   -e ž ( ú )
manjšalnica od loputa:   dohod je zapirala loputica

lopútka   -e ž ( ú )
manjšalnica od loputa:   odprl je loputko v stropu

lopútnica   -e ž ( ȗ )
loputa :   vzdigniti loputnico / loputnice mlina na veter  lopate

lopútnik   -a m ( ȗ )
1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor; loputa :   stopnice so skozi loputnik držale na podstrešje
// nar. gorenjsko  kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja; bavtara :   velik loputnik
2. nar. razgrajač , nemirnež :   te bomo že ukrotili, ti loputnik

lopútniti   -em dov. ( ú ȗ )
1. glasno zapreti, zlasti vrata:   pograbil je klobuk in pri odhodu jezno loputnil z vrati
2. ekspr.  dati močen, zamolkel glas:   nekje je loputnilo okno / vrata so loputnila in vlak se je premaknil
3. ekspr.  slišno, plosko pasti:   prerezal je vrv, da je truplo loputnilo na tla ; lestev je loputnila po tleh
4. preh., star. udariti , lopniti :   loputnil je konja čez hrbet ; loputniti koga po plečih

lórber   -ja m ( ọ̄ )
nižje pog. lovor :   tam raste lorber kar na prostem

lórd   -a m ( ọ̑ )
v Angliji  naslov za višjega plemiča:   za svoje zasluge je postal lord ; drži se kot lord / prvi lord admiralitete  minister vojne mornarice ; lord kancler  najvišji državni dostojanstvenik in predsednik zgornjega doma / kot pristavek k imenu višjega plemiča  lord Byron

lordóza   -e ž ( ọ̑ )
med.  povečana ukrivljenost hrbtenice naprej:   lordoza v ledvenem predelu / lordoza hrbtenice

lórdski   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na lorde:   lordski naslov / lordska zbornica  zgornji dom

lórdstvo   -a s ( ọ̑ )  v Angliji
1. lordski naslov:   kralj mu je za zasluge podelil lordstvo
2. s svojilnim zaimkom  naslov za višjega plemiča:   govor njegovega lordstva v parlamentu / kot nagovor  vaše lordstvo

lorénski   -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na pokrajino Loreno:   slikar Metzinger je bil lorenski priseljenec / lorenski križ  križ z dvema neenako dolgima in med seboj precej oddaljenima paroma prečnih krakov
♦   vrtn.  lorenska begonija  grmičasta begonija, ki pozimi rožnato cvete

loréta   -e ž ( ẹ̑ )
v francoskem okolju  elegantna lahkoživa ženska:   zahajati v družbo loret

lóri   -ja m ( ọ̑ )  zool.
1. nav. mn.  v Aziji in Afriki živeče polopice z velikimi očmi, Lorisidae:   iz teme se svetijo oči lorijev
2. zelo pisana papiga, ki ima konec jezika razdeljen v rožene ščetine, Trichoglossus:

lornjét   -a m ( ẹ̑ )
1. nekdaj  očala z držajem za eno oko ali obe očesi:   dama je dvignila k očem svoj lornjet ; lornjet z dragocenim držajem
2. knjiž.  daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče; kukalo :   upreti svoj lornjet na oder

lornjéta   -e ž ( ẹ̑ )
1. nekdaj  očala z držajem za eno oko ali obe očesi:   nastaviti lornjeto na oči ; ogledovati goste z lornjeto
2. zastar.  daljnogled z majhno povečavo, navadno za gledališče; kukalo :   upreti lornjeto na oder

lornjón   -a m ( ọ̑ )
1. nekdaj  očala z držajem za eno oko ali obe očesi:   dvignila je lornjon k očem ; gledati skozi lornjon
2. knjiž. ščipalnik , nanosnik :   nositi lornjon

lós   -a m ( ọ̑ )
v arktičnih predelih živeči jelen z lopatastim rogovjem:   samica losa

loser   gl. luzer

lósji   -a -e prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na lose:   losja koža / losja vprega

losjón   tudi  lotion -a  [ losjón ]  m ( ọ̑ )
kozm.  tekočina za osvežitev in razkužitev kože, zlasti na obrazu:   uporabljati čistilno mleko in losjon

lósos   -a m ( ọ̑ )
velika riba, ki živi v severnem delu Atlantskega oceana in se hodi drstit v zgornji tok rek, potokov:   drstitev lososov ; lov na losose / prekajen losos

lósosen   -sna -o prid. ( ọ̑ )
podoben barvi lososovega mesa, svetlo oranžno rdeč:   lososni barvni odtenki

lósosov   -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na losose:   lososovo meso / lososova barva  lososna

lososovína   -e ž ( í )
lososovo meso:   konzerva lososovine

lóšč   -a m ( ọ̑ )
1. steklasta snov za prevleko zlasti keramičnih izdelkov:   prevleči skledo z loščem / lošč je poškodovan ; lesk lošča
2. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov; emajl :   nanašati lošč / lonec s celim loščem
●  publ.  pod loščem poštenosti se skriva laž  pod videzom, krinko

lóščar   -ja m ( ọ̑ )
delavec, ki lošči zlasti lončenino:

lóščast   -a -o prid. ( ọ̑ )
podoben lošču:   maščoba pusti na posodi loščasto prevleko

lóščenje   -a s ( ọ̄ )
glagolnik od loščiti:   loščenje posode / loščenje parketa / krtača za loščenje

loščílec   -lca  [ loščiu̯ca in loščilca ]  m ( ȋ )
1. delavec, ki lošči:   loščilci v tovarni keramike
2. loščilnik :   kupiti loščilec

loščílen   -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se lošči:   loščilno sredstvo / loščilna krtača

loščílnik   -a m ( ȋ )
električni aparat za loščenje tal:   priključiti loščilnik ; sesalnik in loščilnik

loščílo   -a s ( í )
sredstvo, ki, naneseno na površino, daje po drgnjenju lesk:   namazati z loščilom / parketno loščilo ; loščilo za čevlje / loščilo za nohte  lak

lóščiti   -im nedov. ( ọ̄ )
1. prekrivati z loščem:   lončar lošči vrče / loščiti lonce  emajlirati
2. dajati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem:   loščiti parket, škornje / loščiti si nohte

lóški   -a -o prid. ( ọ̑ )
nar. vzhodno necepljen , divji , samorasel :   loške češnje

lót 1   -a m ( ọ̑ )
teh.  zlitina za spajanje kovinskih delov:   zaliti z lotom / kleparski lot ; mehki  z nizkim , trdi lot  z visokim tališčem ; srebrov lot

lót 2   -a m ( ọ̑ )
1. fin.  enota za trgovanje z vrednostnimi papirji, blagom:   varčevalci so vplačevali po en lot na mesec ; spremeniti desetletne lote v petletne / izraziti višino posojila v lotih
2. nekdaj  utežna mera, 17,5 g:   šestdeset lotov zlata
●   star.  lahko bi živel, če bi imel le za lot pameti  vsaj malo

lotálen   -lna -o prid. ( ȃ )
teh.  ki je za lotanje:   lotalno sredstvo / lotalni gorilnik  priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka

lótanje   -a s ( ọ̑ )
glagolnik od lotati:   mehko, trdo lotanje / gorilnik za lotanje  priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka

lótati   -am nedov. ( ọ̑ )
teh.  spajati kovinske dele z lotom:   lotati žlebove / mehko, trdo lotati

loteríja   -e ž ( ȋ )
1. organizirana igra na srečo, pri kateri o dobitku določa izžrebanje srečke:   igrati loterijo, na loteriji ; na loteriji je zadel dva milijona ; vesel je, kot bi zadel glavni dobitek na loteriji / blagovna loterija  pri kateri so dobitki samo v blagu ; denarna loterija  pri kateri so dobitki samo v denarju ; razredna loterija ; pren., ekspr.  žena je bila zanj največji dobitek v življenjski loteriji
2. ekspr., v povedni rabi  kar je tvegano in glede uspešnosti odvisno od sreče:   zakon, življenje je loterija
●  ekspr.  če bi dobil to službo, bi bila prava loterija  nepričakovana sreča ; zastar.  društvo je priredilo loterijo  tombolo

loteríjski   -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na loterijo:   loterijski načrt za redna kola / loterijski dobitek ; loterijske srečke
♦   fin.  loterijsko posojilo  posojilo, ki ga razpiše kaka skupnost in pri katerem so nekatere številke obveznic izžrebane

loteríst   -a m ( ȋ )
1. nekdaj  lastnik loterije ali prodajalec v njej:   oddati listek loteristu
2. kdor igra na loteriji:

lotévanje   -a s ( ẹ́ )
glagolnik od lotevati se:   posledice napačnega lotevanja problemov

lotévati se   -am se nedov. ( ẹ́ )
1. z glagolskim samostalnikom  delati prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu:   previdno se loteva priprav
2. z glagolskim samostalnikom  izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik:   kdor ni vztrajen, naj se ne loteva tega posla ; elipt.:  lotevati se kulturnih nalog ; napačno se loteva tega problema / z oslabljenim pomenom  navdušeno se loteva vsakega dela  ga opravlja, dela
// s širokim pomenskim obsegom  izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo:   slikar se je loteval tudi tihožitij / gostje so se začeli lotevati vina
3. napadati :   lotevati se drug drugega z noži / nikar se ga ne lotevaj v časopisu
4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom  izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik:   mislim, da se me loteva mrzlica ; takrat se ga je že lotevala slepota ; hrepenenje, jeza, nemir, otožnost, strah se ga loteva ; loteval se ga je spanec
// izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik, sploh:   železa se že loteva rja

lotion   gl. losjon

lotíti se   in  lótiti se -im se,  stil.  lotíti se -ím se dov. ( ī ọ́; ī í )
1. z glagolskim samostalnikom  napraviti prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu:   tega dela sem se komaj lotil, zato še ne vem, kakšno bo ; priprav se je lotil negotovo, kasneje pa je delo steklo ; popravljanja se ni pravilno lotil
2. z glagolskim samostalnikom  izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik:   lotil se je kidanja snega ; lotili so se popravila strehe ; nar.  lotila se je pospravljati  začela je ; elipt.  brez priprave se je lotil težavne naloge / z oslabljenim pomenom:  pustil je šolo in se lotil kmetovanja ; marljivo se je lotila vsakega posla  ga opravljala, delala
// s širokim pomenskim obsegom  izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo:   mati se je lotila otrokovih raztrganih hlač ; z odporom se je lotil knjige  jo je začel brati, študirati ; poželjivo se je lotil juhe ; lotiti se krompirja  začeti ga jesti, kopati, lupiti, okopavati, saditi ; spomladi se je zgodaj lotil vrta
3. napasti 1 :  trije so se ga lotili, pa jih je premagal ; večjih živali se ta zver ne loti ; lotiti se koga s pestmi / nihče ni bil varen pred njegovimi žalitvami, vsakogar se je lotil ; lotiti se koga v časopisu / ekspr.  kod si hodil ves dan, se ga je lotila, takoj ko je vstopil ; pog.  zdelo se mu je najbolje, da se zaradi posojila loti brata  prosi
4. nav. 3. os., nav. ekspr., z oslabljenim pomenom  izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik:   lotila se ga je bolezen ; lotil se ga je hud kašelj ; nemir, obup, strah se ga je lotil / lotila se ga je nepremagljiva želja, da bi odšel  zelo si je želel
// izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik, sploh:   jabolk se je lotila gniloba ; rja se je lotila železne ograje / ta bolezen se loti zlasti notranjih delov telesa
●  ekspr.  toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej lotil  zelo veliko dela imam ; pog.  dekle mu je bila všeč in rekel je, da se je bo lotil  da si bo skušal pridobiti njeno naklonjenost ; šalj.  lotil se je šivanke  postal je krojač ; večkrat se je koga dejansko, fizično lotil  ga je pretepel, udaril

lóto   -a m ( ọ̑ )
organizirana igra na srečo, pri kateri se stavi na številke iz določene skupine številk:   igrati loto ; stavni listek za loto

lótos   -a m ( ọ̑ )
tropska ali subtropska vodna rastlina z listi na dolgih pecljih in velikimi cveti raznih barv:   takrat je cvetel lotos ; vonj lotosa
♦   bot.  indijski lotos

lótosov   -a -o  ( ọ̑ )
pridevnik od lotos:   lotosov cvet ; lotosovo zrnje

lótovka   -e ž ( ọ̑ )
agr.  višnja z živo rdečimi debelejšimi sadovi:   lotovka in maraska

lótrica   -e ž ( ọ̄ )
star. vlačuga , prostitutka :   zapravljati denar z lotricami

louisdor   in  luidor -ja  in  -a  [ luidór ]  m ( ọ̑ )
num.  francoski zlatnik, kovan v drugi polovici 17. stoletja in v 18. stoletju:   plačati pet louisdorjev

lounge   -ea  [ láu̯ndž- ]  m ( ȃ )
1. sodobno urejen gostinski lokal, navadno dražji:   slovesno so odprli moderno restavracijo in lounge
2. zvrst navadno elektronske razpoloženjske glasbe, ki se vrti zlasti v takem lokalu:   medtem ko sonce zvečer pada v Sredozemsko morje, vrtijo lounge ; v prid. rabi:  lounge bar ; lounge didžej ; lounge glasba

lòv 1   lôva m ( ȍ ó )
1. iskanje, zasledovanje divjadi z namenom, da se ustreli:   vrniti se z lova ; iti na lov ; medvedji lov ; lov za zabavo ; lov in ribolov / divji lov  brez predpisanega dovoljenja ; lov na divjega petelina, srnjaka ; lov s psi
// prireditev s tem namenom:   udeležiti se lova ; prirejati velike love ; povabiti koga na lov / biti na lovu s sokoli
// športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo divjadi:   pospeševati lov
2. navadno s prilastkom  iskanje, zasledovanje živali zaradi koristi:   polharji začenjajo z lovom zvečer / polšji lov ; ribji lov  ribolov ; lov na rake ; lov na limanice, z roko ; oprema za podvodni lov
// ekspr.  iskanje, zasledovanje človeka z namenom odvzeti mu svobodo:   policija je po dveh dneh lova prijela zločinca ; lov na gangsterje
3. navadno s prilastkom  kar se ulovi, nalovi:   kakšen lov je bil danes ; bogat lov ; obilen ribji lov ; lov enega dneva / ekspr.  lov carinskih organov je bil dober
4. lovišče :   imel je, ogledal si je svoj lov
5. ekspr., v zvezi z na, za   veliko prizadevanje za dosego česa:   lov na gostinske delavce ; lov za bogastvom, srečo ; lov za zaslužkom ; to je bil čas lova za zlatom / šla je v mesto na lov za kakimi lepimi čevlji ; ker zida hišo, je vedno na lovu za gradbenim materialom
●  publ.  lov na čarovnice  fanatično iskanje, preganjanje koga kot domnevnega krivca za kaj nezaželenega, slabega
♦  etn.  divji lov  po ljudskem verovanju  truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; divja jaga ; lov na glave  pri prvotnih ljudstvih  zbiranje človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje ; lov.  krožni lov  skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem lovci in gonjači obkrožijo določen del lovišča in se pomikajo proti središču kroga ; mali  ali  nizki lov  na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad ; veliki  ali  visoki lov  na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad ; lov na divjega petelina, srnjaka je odprt  začel se je čas, ko je dovoljen lov na divjega petelina, srnjaka ; lov na čakanje ; lov na klic  pri katerem se s posnemanjem živalskega glasu kliče divjad ; lov v strelcih  ali  lov v črti  skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti ; šport.  lov na lisico  razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje

lôv 2   -í ž ( ȏ )
star. lov 1 :  lov je končana ; ribja lov ; lov na žabe je tam zelo razširjena / nekaj časa je tekala za kokošmi, potem pa je videla, da je lov brezuspešna / vsa lov iz mreže se je usula v posode ; količina lovi

lováč   -a m ( á )
1. knjiž., ekspr. razuzdanec , razvratnež :   to je pijanec in lovač
2. nekdaj  kdor lovi mlade moške za vojsko:   skrival se je pred lovači

lováča   -e ž ( á )
knjiž., ekspr. vlačuga , prostitutka :   na ulici so ga ogovarjale lovače ; preračunljiva lovača / kot psovka  molči, lovača

lôvčev   -a -o prid. ( ó )
nanašajoč se na lovca:   pes je lovčev pomočnik / lovčev kmet  kmet, ki stoji pri začetku igre pred lovcem

lôvec   -vca m ( ó )
1. kdor se ukvarja z lovom:   lovci gredo na lov ; lovec je ustrelil zajca, zasledil srnjaka ; izkušen, strasten lovec ; lovec s puško in psom ; lovci in ribiči / divji lovec  ki se ukvarja z divjim lovom ; poklicni lovec ; šalj.  nedeljski lovec  neizkušen, nespreten ; lovec na volkove
// kdor išče, zasleduje žival, da bi jo ujel, ubil:   lovec tjulnjev ; lovci na kite / ekspr.  lovci biriči so iskali rokovnjače
// pog.  lovski čuvaj:   zankarji so zbežali pred lovcem ; dobiti službo lovca / grajski lovec ; revirni lovec
2. nav. ekspr., navadno v zvezi z na   kdor si zelo prizadeva, da si kaj pridobi:   obstopili so ga lovci na avtograme ; lovec na denar, odlikovanja / publ.  lovci na daljave  (smučarski) skakalci / lovci na zlato, za zlatom  iskalci zlata / lovec na glave  kdor išče strokovnjake, primerne za določeno delovno mesto, in jih poskuša prepričati, naj sprejmejo zaposlitev pri drugem delodajalcu
3. šah.  šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh:   vzeti kmeta z lovcem ; raznobarvna lovca / črnopoljni lovec
4. lovsko letalo:   lovci so se vzdignili v zrak ; sovražni lovci in bombniki / reaktivni lovec
♦  etn.  lovci na glave  pri prvotnih ljudstvih  zbiralci človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje ; lov.  lovec čaka lisico ; voj.  lovec  v nekaterih državah  vojak enote, izurjene za boj s tanki, za operacije v gorah ali za boj proti gverilcem ; zgod.  takrat je bil človek že lovec, ne več samo nabiralec

lôven   -vna -o prid. ( ó ō )
1. nanašajoč se na lov:   dobre lovne možnosti ; lovno območje / pospeševati lovni turizem ; lovna doba  doba v letu, ko je lov dovoljen ; lovno dovoljenje
2. ki se lovi:   v davnini so bili gozdovi polni lovnih živali
// lov.  ki se po predpisih sme loviti:   lovna divjad ; lovne in nelovne ptice
♦  gozd.  lovno drevo  drevo, posekano kot vaba za uničevanje lubadarjev ; rib.  sulec je tam loven vse leto

lovíca   -e ž ( í )
star.  ženska, ki se ukvarja z lovom; lovka 2 :  božanska lovica Artemida

lovílec   -lca  [ lovilca in loviu̯ca ]  m ( ȋ )
1. kdor lovi:   lovilci in skrivalci / lovilci ptic v mreže
2. navadno s prilastkom  priprava za lovljenje, prestrezanje:   namestiti nad štedilnik lovilec pare ; lovilci maščobe za pomivalna korita ; lovilec voska na svečniku

lovílen   -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na lovljenje:
a) lovilni organi pri hobotnicah / lovilni instinkt ptičev / lovilno območje zveri
b) streha se uporablja kot lovilna površina za vodo / lovilni oder pri gradnji stavbe ; lovilne mreže pod nevarnimi delovišči
c) lovilne igre

lovílnik   -a m ( ȋ )
navadno s prilastkom  priprava za lovljenje, prestrezanje:   lovilnik isker nad dimnikom
♦   čeb.  lovilnik za roje

lovína   -e ž ( í )
1. lov.  (lovski, ribiški) plen:   ribiči so lovino prodali na trgu ; lovci so ostali brez lovine ; psi so polegli ob lovini
2. lovne živali:   tam ni nobene lovine ; pren.  mislil je o sebi, da je lovec in ne lovina

lovíšče   -a s ( í )
predel, območje za lov in za gojitev divjadi:   dobro gospodariti z loviščem ; škoda v lovišču / gojitveno lovišče ; poljsko lovišče  ki obsega pretežno polje / lovišče je bogato z ribami ; lovišče kitov
●   šalj.  lovec je odšel, se preselil v večna lovišča  umrl

lovíti   -ím nedov. ( ī í )
1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega:   loviti bežečega ; gospodinja lovi splašeno kokoš ; pes me lovi ; otroci se lovijo po dvorišču / udaril jo je in zavpil: ti loviš ; pren., ekspr.  megle se lovijo po pobočju ; po zraku se lovijo snežinke
2. prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj
a) kar se odmika:   lovil je klobuk, ki ga je odnesel veter ; zaman je lovil knjige, ki so padale s police
b) kar se približuje:   lovili so češnje, ki jih je metal z drevesa ; hodil je k reki in lovil les ; loviti žogo / šport. žarg.  ta vratar slabo lovi žogo
// delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira:   loviti curek v dlani ; loviti vodo v škaf / ekspr.  loviti solze v robec / ta priprava lovi dim, saje  prestreza, zaustavlja / ekspr.  okrasni predmeti na polici lovijo prah  nanje se prah useda, na njih se nabira
3. prizadevati si z roko priti do česa, kar se premika, giblje:   otrok lovi visečo igračko / deklica je lovila mater za krilo / dojenček lovi dudo z usti ; lovil je vejo, da bi ne padel  grabil ; lovil je žebelj s kleščami  prizadeval si ga je dobiti med čeljusti klešč
// ekspr.  prizadevati si zajeti (kak predmet v tekočini):   loviti v juhi koščke mesa ; sklonil se je nad lonec in z žlico lovil fižol
// ekspr. zbirati , nabirati :   vsepovsod lovi podatke za svojo razpravo / mati je lovila delo po hišah, da so se lahko preživljali  iskala
4. iskati, zasledovati divjad z namenom, da se ustreli:   lovci so šli lovit medveda ; loviti v tujem lovišču ; rad je lovil in ribaril / loviti s psi
// iskati, zasledovati živali z namenom
a) da se dobijo zaradi koristi:   loviti polhe ; hodila sta rake,  star.  rakov lovit ; ribič lovi ribe / loviti na trnek, z mrežami ; pren., ekspr.  ta ženska te lovi v svoje mreže
b) da se dobijo sploh:   lovil je kobilice in jih metal ribam ; loviti kresnice ; otrok lovi metulje / mačka lovi miši
// ekspr.  iskati, zasledovati koga z namenom odvzeti mu svobodo:   takrat so lovili mlade fante za (na) vojsko ; lovijo me, kam naj se skrijem / loviti tihotapce mamil / če ga le za trenutek pustim samega, izgine od doma in kje naj ga potem lovim  iščem
5. ekspr.  prizadevati si kaj videti ali slišati:   lovila je vsako njegovo besedo, vsak gib ; nastavljal je daljnogled in lovil plezalca v steni ; otrok lovi pogovor odraslih / lovil je na ušesa, kaj govorijo ; pren.  antena lovi glasove z vsega sveta
// naravnavati ustrezno pripravo, da bi se kaj slišalo:   sedel je pred radijskim aparatom in lovil poročila ; loviti signale z umetnih satelitov / med vojno so ljudje lovili tuje postaje
6. ekspr.  prizadevati si priti v stik s kom, sestati se s kom:   mati je hodila pred šolo in lovila profesorje ; loviti zdravnika zaradi informacij
// prizadevati si pridobiti koga za moža:   bil je postaven in vsa dekleta so ga lovila ; tako dolgo ga je lovila, da ga je ujela / loviti ženina
7. ekspr.  izraža, da bo stanje, kot ga določa samostalnik, glede na koga razmeroma hitro nastopilo:   hitijo grabiti, da jih ne bi dež lovil ; le pojdi, da te ne bo noč lovila / pog.  videti je tak, kot da ga kap lovi  da ga bo zadela kap ; spanec me lovi  postajam zaspan
8. v zvezi loviti sapo, zrak   težko, sunkovito dihati:   ves zasopel je lovil sapo ; ekspr.  kar sapo je lovil od razburjenja ; pren., ekspr.  stara harmonika je lovila sapo
●  nar.  babica danes lovi v sosednji vasi  pomaga pri porodu ; ker so dela prepozno začeli, jih bo lovil čas  bodo morali hiteti ; šol. žarg.  ta profesor je bil znan po tem, da lovi  vpraša dijaka takrat, ko ta ne pričakuje ; ekspr.  smrt me lovi (za vrat)  kmalu bom umrl ; ekspr.  govornik je jecljal in lovil besede  iskal primernih izrazov ; ekspr.  dan je treba zjutraj loviti  izkoristiti za delo ; šol. žarg.  izpraševalec je kandidata lovil  si prizadeval vprašati ga kaj, česar ne bi znal ; loviti korak s časom  prizadevati si prilagajati se razmeram; prizadevati si biti napreden ; ekspr.  vsa zmedena je lovila misli  si prizadevala, da bi se zbrala ; ekspr.  tvoja hči in on sta malo slepe miši lovila  ljubimkala ; ekspr.  truden je lovil stopinje za njim  šel, hodil ; ekspr.  lovil je dekleta na sladke besede  prizadeval si je pridobiti njihovo ljubezensko naklonjenost;  ekspr.  loviti koga za besedo  izkoriščajoč sobesednikove izjave nenaklonjeno pripisovati mu določeno mnenje, pojmovanje ; ekspr.  lovilo nas bo za priprave na slavnost  imeli bomo premalo časa zanje ; publ.  turisti lovijo zanimive prizore v objektive  jih fotografirajo ; publ.  slikar lovi motiv v skicirko  ga skicira, riše ; lahko je s tujo roko kače loviti  lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo ; preg.  bolje drži ga kot lovi ga  bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo ; preg.  kar mačka rodi, miši lovi  otroci so navadno taki kakor starši
♦  etn.  loviti se  otroška igra, pri kateri z izštevalnico določeni udeleženec začne loviti druge ; navt.  loviti veter v jadro  naravnavati jadro tako, da se vanj upre veter ; rib.  loviti na črva, muho

lôvka 1   -e ž ( ȏ )
nav. mn.  gibljiv organ nekaterih nižje razvitih živali za lovljenje hrane, tipanje:   sipa grabi plen z lovkami ; lovke hobotnic ; pren., ekspr.  fašizem je stegoval svoje lovke na vse strani
♦  lov.  past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana

lôvka 2   -e ž ( ó )
ženska, ki se ukvarja z lovom:   lovci in lovke / knjiž.  deviška lovka  boginja Artemida

lovljênje   -a s ( é )
glagolnik od loviti:   skrivanje in lovljenje / lovljenje divjadi / lovljenje rib / naprava za lovljenje plina / lovljenje ravnotežja

lôvnica 1   -e ž ( ȏ )
nar. belokranjsko  v obliki polkrogle naloženo seno, slama; kopica 1 :  lovnice na travniku

lôvnica 2   -e ž ( ȏ )
1. rib.  mreža, ki se vleče ali nastavlja:   polna lovnica
2. lov.  past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana:   jerebica, divji prašič se ujame v lovnico
3. močna ponjava za reševanje ljudi iz višjih nadstropij:   gasilci so napeli lovnico

lovnína   -e ž ( ī )
lov.  pristojbina za dovolitev lova:   plačati lovnino

lovopúst   -a m ( ȗ )
lov.  čas v letu, ko je lov (na nekatere živali) prepovedan:   lovopust se je začel ; lovil je tudi v lovopustu ; lovopust za gamse je minil ; konec lovopusta / ta žival ima lovopust vse leto ; vidra je tako ogrožena, da bi potrebovala celoleten lovopust

lôvor   -a  in  -ja m ( ó )
1. sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba:   zrak diši po lovoru in rožmarinu / dodati omaki lovor  lovorov list ; prodajati lovor  lovorove vejice ; pesnikov kip z lovorom na glavi  lovorovim vencem
2. knjiž., ekspr. slava , čast , priznanje :   lovor ni poceni ; pesniški lovor / tekmovalci se borijo za lovor  zmago
●  knjiž., ekspr.  na tem polju mu ne raste lovor  na tem področju ne bo postal slaven ; ekspr.  vrnil se je ovenčan z lovorom  kot zmagovalec

lovoríčje   -a s ( ȋ )
lovorovo grmovje, drevje:   pot se vije med trtami in lovoričjem

lovoríka   -e ž ( í )  knjiž.
1. sredozemski grm ali drevo, katerega dišeči usnjati listi se uporabljajo kot začimba; lovor :   tam raste mirta in lovorika ; gozdič lovorike
2. ekspr.  pomemben uspeh, zmaga:   to je bila njegova prva lovorika ; priboriti si lovoriko ; vojne lovorike
●  publ.  zbor si je na turneji nabral lepih lovorik  je imel velike uspehe ; publ.  iztrgati komu lovoriko iz rok  premagati ga kot prvaka v čem; preprečiti mu že skoraj dobljeno zmago ; publ.  umetnik žanje lovorike v Ameriki  ima uspehe; je slaven ; knjiž., ekspr.  počivati, spati na lovorikah  po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju ; publ.  tekmovalec je danes segel po najvišji lovoriki  je zmagal ; publ.  največ lovorik so pobrali domači igralci  največkrat so zmagali

lovoríkast   -a -o prid. ( í )
podoben lovoru:   lovorikasti listi

lovoríkovec   -vca m ( í )
vrtn.  lovoru podoben zimzelen okrasni grm, Prunus laurocerasus:   zasaditi na vrtu češmin in lovorikovec

lôvorov   in  lôvorjev -a -o prid. ( ó )
nanašajoč se na lovor:   lovorov grm ; dodati juhi lovorov list ; lovorove jagode ; prodajati lovorove vejice / lovorov venec  venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave ; lovorovo olje  olje iz plodov lovora, ki se uporablja kot mazilo
●   knjiž., ekspr.  pesniku so vili lovorove vence  so ga slavili ; knjiž.  lovorovega venca ni želel prepustiti drugim  zmage, prvega mesta

Lôvrenc   -nca m ( ȏ )
etn., v zvezi solze svetega Lovrenca   (zvezdni) utrinki, vidni okrog 10. avgusta:

lôvski   -a -o prid. ( ó )
nanašajoč se na lovce ali lov:   lovski plen ; slika kaže lovski prizor / prevzela ga je lovska strast / lovski čuvaj  čuvaj, ki skrbi za čuvanje in gojitev divjadi, navadno poklicno ; lovski krst  običaj, s katerim se sprejme novi lovec ; lovski nož  večji nož z nepregibnim šilastim rezilom in navadno okrašenim ročajem ; lovski psi ; zatrobiti na lovski rog  pripravo iz roga ali kovine za trobljenje ; lovski stolček  majhen zložljiv stolček ; pospeševati lovski turizem ; lovski žargon ; lovska družina ; lovska koča ; lovska obleka ; lovska puška ; lovska trofeja  uplenjena divjad ali kak njen značilni del ; lovsko leto  leto, ki traja od 1. aprila do 31. marca
●  lov. žarg.  lovski blagor  uspešen lov, obilen plen ; ekspr.  lovska latinščina  pripovedovanje o (šaljivo) pretiranih ali namišljenih lovskih doživljajih ; ekspr.  nasmehnila se mu je lovska sreča  dobil je velik plen
♦  gastr.  lovska klobasa  suha klobasa štirioglatega prereza z nadevom iz svinjskega in govejega mesa ; lov.  lovska škoda  škoda, ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad ; voj.  lovsko letalo  hitro in okretno letalo, namenjeno za boj z nasprotnikovimi letali

lôvstvo   -a s ( ō )
športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo divjadi:   gospodarska in športna stran lovstva ; zgodovina lovstva ; veselje do lovstva

lôvščina   -e ž ( ó )
star. lovnina :   plačati lovščino

lôvt   -a m ( ȏ )
nav. mn., nar.  prepadno območje v manj strmem svetu:   samo gamsi pridejo čez lovte ; steza drži nad lovtom

lôza   in  lóza -e ž ( ó; ọ́ )
1. knjiž. gozd :   iti v lozo po zelenje ; v lozi šumi in buči ; temna loza / brezova loza
// ekspr., v zvezi gluha loza   gozd, območje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva:   zašel je v gluho lozo / klicala je, a odmevala je le gluha loza
●   knjiž., ekspr.  zdi se mi, da sem govoril v gluhi lozi  da nihče ni poslušal, upošteval mojih besed
2. star.  (vinska) trta:   le še nekaj listov se drži loze / trebiti kamenje, lozo in robido

lôzica   in  lózica  tudi  lozíca -e ž ( ó; ọ́; í )
manjšalnica od loza:   prijetna lozica / brezova lozica / privezati lozico

lóž   -a m ( ọ̑ )
1. lov.  mesto, prostor, kjer divjad (pogosto) leži:   pregnati žival z loža ; srna leži na, v ložu ; prazen lož ; lož divjega zajca
2. knjiž.  ležišče sploh:   opotekel se je k svojemu ložu

lóža 1   -e ž ( ọ́ )
1. majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom, zlasti v gledališču:   iz te lože se dobro vidi na oder ; sedeti v loži ; gledalci v ložah ; imeti sedež v loži ; pog.  dobil je ložo  ložni sedež, ložne sedeže / balkonske  razvrščene v isti višini kot balkon , parterne lože  razvrščene okoli parterja ; lože I. reda  razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami / novi gostinski lokal ima tudi nekaj lož za zaključene družbe  separejev
2. manjši (zastekljen) prostor za vratarja:   stopil je k loži, da bi dobil pojasnilo ; vratarja ni bilo v loži / oddati hotelski ključ v vratarjevi, vratarski loži
3. zgod., navadno v zvezi framasonska, prostozidarska loža   osnovna organizacijska enota framasonov:   biti član framasonske lože
// prostor za sestanke takih enot:   sprejem novih članov v loži
4. enota organizacije sploh, zlasti tajne:   zaupal mu je, ker je bil član iste lože

lóža 2   -e ž ( ọ́ )
vet.  organ, ki povezuje plod z materjo in mu omogoča razvoj; posteljica

lóžen   -žna -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na loža 1 :   ložna vrata / ložni sedež

ložína   -e ž ( í )
nar. vzhodnoštajersko  njiva na strmini, ki se samo prekopava:   imel je kočo in ložino

ložírati   -am nedov. ( ȋ )
knjiž.  (začasno) stanovati, biti nastanjen:   štab je ložiral v zidanici ; kje pa ložiraš, kadar prideš v mesto

ložíti   lóžim  tudi  ložíti -ím dov. ( ī ọ̑; ī í )
nar. zahodno položiti , dati :   ložiti obleko v skrinjo / loži še malo na ogenj  naloži

LSD   -ja  in  --  [ elesdé -êja ]  m ( ẹ̑ ȇ )  krat.
močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije:   poskusiti LSD ; opravili so test in ugotovili, da so bili keksi prepojeni z LSD-jem ; pivniki LSD-ja ; učinek, vpliv LSD-ja ; ekstazi, heroin in LSD / mamilo LSD

lúb   -a m ( ȗ )
lubje :   toča je poškodovala lub ; vrezati črke v lub / cepljenje za lub  cepljenje, pri katerem se cepič vtakne za lubje podlage

lubád 1   -a m ( ȃ )
nar. zahodno lubje :   odstraniti ves lubad

lubád 2   -i ž ( ȃ )
nar. lubje :   odstraniti lubad ; poškodovana lubad

lubádar   -ja m ( ȃ )
hrošč, katerega ličinka živi pod lubjem in uničuje ličje drevesa:   značilnosti lubadarja / drevo bo treba posekati, ker je v njem lubadar
♦   zool.  borov, jelov, smrekov lubadar

lubádarka   -e ž ( ȃ )
gozd.  drevo, v katerem so lubadarji:   posekati lubadarke / izdelati več tisoč lubadark  hlodov iz takih dreves

lúben   -a m ( ū )
zool.  postrvi podobna morska riba srebrno modre barve; brancin :   velik luben

lúbenica   -e ž ( ȗ )
kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen zeleni debeli sad z rdečim mesom:   jesti lubenico ; prodajati dinje in lubenice ; krhelj lubenice

lúbeničen   -čna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na lubenico:   lubenična semena / lubenična njiva

lúbjast   -a -o prid. ( ú )
ki je iz lubja:   preprosta lubjasta posoda

lúbje   -a s ( ú )
1. plast živega in odmrlega tkiva, ki obdaja les rastlin:   zajci glodajo lubje mladih dreves ; lupiti lubje ; vrezati črke v lubje ; gladko, razpokano lubje ; škodljivci v lubju / brezovo, hrastovo, smrekovo lubje
2. nar. zahodno  krovni listi koruznega storža:   obtrgovati lubje / blazina, napolnjena s koruznim lubjem  ličkanjem

lúbnica   -e ž ( ȗ )
nar.  z ličkanjem napolnjena blazina (za ležanje):   na umazanih lubnicah bolni otroci  (S. Kosovel)

lucêrna   -e ž ( ȇ )
krmna rastlina s trojnatimi listi in modro vijoličastimi cveti:   kositi, sejati lucerno

lucíden   -dna -o prid. ( ȋ )  knjiž.
1. jasen , razumljiv :   svet tega pesnika je luciden ; njegove lucidne formulacije ; lucidna obrazložitev načrta
2. bister , prodoren , bleščeč :   bil je luciden analitik nastajajočega meščanstva ; izredno duhovita in lucidna ženska / to delo je lucidna podoba poti in razvoja njegove dežele
●  knjiž.  slikarjeva barva in svetloba postajata vedno bolj lucidni  svetli, jasni, prosojni
♦  psiht.  lucidni trenutek  trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda

lucídnost   -i ž ( ȋ )  knjiž.
1. jasnost , razumljivost :   lucidnost formulacije
2. bistrost , prodornost :   treznost in lucidnost njegovih ocen ; umska lucidnost

lúcifer   -ja m ( ȗ )
ekspr. hudič , satan :   obsedel ga je lucifer

luciferín   -a m ( ȋ )
biol., kem.  snov, ki pri kresnicah ob oksidaciji povzroča svetlikanje:   izmeriti količino luciferina

lúciferski   -a -o prid. ( ȗ )
ekspr.  tak kot pri luciferju:   luciferski smeh / gledati z luciferskimi očmi

lúckati   -am nedov. ( ȗ )
pog., ekspr.  piti (alkoholne pijače):   to je pijača, kakršne še nisi luckal ; luckali so kar iz steklenice / rad ga lucka

lúč   -i  in  -í ž ( ú; ū )
1. vir umetne svetlobe:   luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne ; luči migotajo ; luči se prižigajo, ugašajo ; luč me slepi, zastri jo ; pogasiti vse luči ; prižgi luč ; ugasniti, upihniti luč ; brleča luč ; ekspr.  morje pisanih luči / cesto razsvetljujejo električne, neonske, plinske luči ; reklamne luči ; signalne luči ; stikalo za luč ; dolge  ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej , kratke luči  ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej ; na semaforju se prižge, sveti rdeča, zelena luč / pog.:  zapeljal je v rdečo luč  v križišče, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč ; iti čez cesto pri zeleni luči  ko je na semaforju prižgana zelena luč / v krščanskem okolju, ob spominu na umrle  večna luč naj mu sveti ; pren., ekspr.  v njegovi duši je gorela luč ; ta ljubezen je bila edina luč, ki je svetila v njegovo življenje
// priprava, ki prižgana oddaja svetlobo; svetilka :   kupiti novo luč ; postaviti luč na mizo ; kdo je razbil luč ; luč je bila prižgana, a zastrta s papirjem / namizna, stoječa, stropna luč ; luč na olje / ed., star.  cepiti luč  trske za razsvetljavo
// pog.  električna napeljava, električna energija:   hribovske vasi so dobile luč ; plačati račune za luč in plin
2. kar omogoča, da so predmeti vidni; svetloba :   luč pojema ; stal je tako, da mu je luč sijala na obraz ; še v zadnjem oknu je ugasnila luč ; knjiž., ekspr.  luč lije skozi okno na cesto ; bleda, močna luč ; knjiž.  mehka, ostra luč ; slepeča, topla luč ; soba je polna luči ; ekspr.  mesto se je kopalo v morju luči ; luč in tema / pog., v povedni rabi  samo v eni hiši je bila luč ; v prvem nadstropju so imeli še luč, zato je pozvonil / dnevna, jutranja luč ; naravna, umetna luč ; neonska luč ; sončna luč / ob, pri močni luči se zenica stisne ; ker slabo vidi, ne sme brati pri luči  pri umetni svetlobi ; pogledati predmet proti luči  tako, da svetloba pada nanj ali ga presvetljuje ; pren., ekspr.  luč je zmagala nad temo
3. ekspr., v povedni rabi  bister, pameten človek:   biti največja luč v razredu ; on ni kaka posebna luč ; med svojimi kolegi je veljal za luč
4. vznes.  pozitivne vrednote:   sovražil je temo in ljubil luč ; prinesti ljudem luč
// duševno stanje glede na te vrednote:   to je zgodba srca, ki ni moglo do luči ; biti ožarjen od notranje luči
5. z oslabljenim pomenom  poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže:   luč upanja je ugasnila ; zagorela je luč svobode ; prižgati luč resnice ; luč bratovske ljubezni ; luč omike, razuma, spoznanja
6. s prilastkom  izraža, da je kdo (videti) tak, kot določa prilastek:   nastopajoči so se predstavili v najboljši luči ; afera meče nelepo luč nanj ; končno se je pokazal v pravi luči ; to je vrglo slabo luč na vodstvo podjetja
// navadno v zvezi z gledati, videti   izraža odnos do česa, kot ga določa prilastek:   zdaj jih gledam v drugi luči ; gledati kaj v lepi luči ; videti vse v rožnati luči ; ekspr.  ljudi prikazuje v črni luči / publ.:  postaviti problem v novo luč ; prikazati kaj v luči nedavnih dogodkov
●  knjiž.  luč v njegovih pričakujočih očeh je ugasnila  njegove oči niso več izražale pričakovanja ; evfem.  ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali  umrl bo ; pog.  pojdi mi z luči  umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo ; pog.  na luči si mi, mi stojiš  s svojim telesom mi zaslanjaš svetlobo ; star.  sam sebi je, stoji na luči  si škoduje ; ekspr.  hrepeneti po luči  po spoznanju, jasnosti ; ekspr.  dvorana je bila vsa v lučih  v njej je gorelo mnogo luči ; ekspr.  to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati  je zelo dober, izreden ; vznes.  nebeške luči  zvezde ; knjiž.  lepo razporejena luč na sliki  svetlejša mesta ; star.  zvoniti večno luč  avemarijo ; publ.  prižgati zeleno luč za kaj  omogočiti, dati dovoljenje ; vznes.  sin je bil luč njenih oči  imela ga je zelo rada ; ekspr.  luč njegovih oči je ugasnila  oslepel je ; star.  luč sveta je zagledal v kmečki hiši  rodil se je; je kmečkega rodu ; star.  krogla mu je upihnila luč življenja  bil je ustreljen ; knjiž., ekspr.  ta izjava je prinesla nekaj luči v problem  jasnosti ; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči  si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost ; meni luč, tebi ključ  v kmečkem okolju  gospodarstvo, posestvo naj preide na naslednika šele ob smrti prejšnjega gospodarja
♦  avt.  parkirne luči ; zavorne luči ; elektr.  ritmična luč  ki sveti v presledkih v določenem ritmu ; filoz.  naravna luč  v sholastični filozofiji  naravne razumske, spoznavne sposobnosti ; fot.  bliskovna luč  priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju; bliskavica ; gled.  odrska luč  za osvetljevanje odra; osvetljenost odra ; navt.  bočna luč  zelena in rdeča navigacijska luč na ladjah ; rel.  večna luč  ki neprestano gori pred tabernakljem

lučáj   -a m ( ȃ )
1. glagolnik od zalučati ali lučati:   lučaj kamna ; lučaj mreže, vrvi / z močnim lučajem je vrgel granato  zamahom / z enim lučajem je podrl vse keglje ; zadeti drevo s prvim lučajem
♦   šport.  tekmovanje kegljačev v disciplini 8 × 200 lučajev mešano
// razdalja, ki se doseže pri metu, metanju:   dolg lučaj
2. v prislovni rabi  izraža manjšo razdaljo:   od tam je le lučaj do reke ; hiša je dober lučaj stran / biti za kake tri lučaje oddaljen ; drugi so stali za lučaj od gozda

lučálec   -lca  [ lučau̯ca tudi lučalca ]  m ( ȃ )
metalec 1 :  dober lučalec kamna zadene cilj

lučálen   -lna -o prid. ( ȃ )
metalen 2 :  lučalne naprave ; uporabljati kamne kot lučalno orožje

lučálnica   -e ž ( ȃ )
1. tekst.  nit z zanko ali žica z luknjico, skozi katero je vdeta osnovna nit; nitnica :   lučalnice so pritrjene v listih
2. v starem in srednjem veku  vojaška priprava za metanje kamenja, goreče smole:

lučálo   -a s ( á )
v starem in srednjem veku  orožje, ki se meče, ali priprava, s katero se meče:   kopje in druga lučala
♦  tekst.  del statev, ki meče čolniček skozi zev

lúčanje   in  lučánje -a s ( ū; ȃ )
metanje :   lučanje kamenja

lúčarica   -e ž ( ȗ )
nar.  najeta ženska, ki bedi pri mrliču:   zazdela se ji je bolj lučarica, ki straži mrliča, kakor mati, ki sedi ob mrtvem sinu  (K. Grabeljšek)

lúčati   tudi  lučáti -am,  in  lúčati -am nedov. ( ú á ú; ū ȗ )
metati :   lučati kamenje, žogo ; dečki so lučali kepe na mimoidoče / lučati psovke v obraz, žaljivke za kom / star.  fantje so se za šalo lučali
// zastar. obmetavati :   nabili so ga, ker je lučal psa ; lučati se z jabolki

lúčca   tudi  lúčica -e ž , rod. mn.  lúčic  ( ū )
manjšalnica od luč:   lučca brli, gori ; lučca miglja ; na nasprotnem bregu se je posvetila lučca ; gledal je lučce, kako se pomikajo v temi / lučca upanja
●  ekspr.  na milijone lučic miglja na nebu  zvezd
♦  bot.  kalcedonijska lučca  dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica ; kukavičja lučca  travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi

lúčen   -čna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na luč:   lučna svetloba / dajati lučne signale

lučevína   -e ž ( í )
nekdaj  smolnate borove trske za razsvetljavo:   ribiči so pripravili lučevino za nočni lov

lúčka   -e ž ( ú )
1. manjšalnica od luč:
a) lučka brli, gori, sveti ; otr.  mamica, tema je, prižgi lučko ; v daljavi je zagledal lučko ; rdeča lučka
b) naliti olje v lučko / nočna lučka / lučka kresnice
c) lučka upanja
♦   strojn.  kontrolna lučka  lučka, ki s svetlobo opozarja na posebno, nenavadno stanje v motorju, napravi
2. dozorelo regratovo socvetje:   otroci trgajo regrat in pihajo lučke / regratove lučke
3. pog.  mlečni sladoled na paličici:   kupiti, lizati lučko ; prodajati lučke

lúčkar   -ja m ( ȗ )
kdor skrbi za razsvetljavo na koncertih, filmskem, televizijskem snemanju:   snemalci so bili zaposleni s kamerami, lučkar pa je osvetljeval nastopajoče in menjal luči ; začeti kariero kot lučkar v gledališču

lúčnica   -e ž ( ȗ )
star. svetilka :   medla svetloba njegove lučnice

lúčnik   -a m ( ȗ )
bot.  rastlina z enotnim ali razraslim steblom in rumenimi ali škrlatno vijoličastimi cveti v grozdih, Verbascum:   lučnik že cvete / črni lučnik  dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi, velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju in temnejšim, vijoličastim cvetnim jedrom, Verbascum nigrum ; navadni lučnik  zdravilna, dlakava rastlina s svetlo rumenimi cveti v grozdih, Verbascum phlomoides ; velecvetni lučnik  zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih, Verbascum thapsiforme

ludíst 1   -a m ( ȋ )
predstavnik ludizma:   prikazovati razmere z igrivostjo ludista

ludíst 2   -a m ( ȋ )
zgod., v Angliji  pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela:   zmota ludistov

ludízem   -zma m ( ī )
um.  umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki temelji na načelih igre, razvedrila:   ludizem in letrizem

Lúdolfov   -a -o prid. ( ȗ )
mat., v zvezi Ludolfovo število   število, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga; pi 1 :  približek Ludolfovega števila

lúdra   -e ž ( ȗ )
nar.  ničvredna, malovredna ženska:   Dim je v tvoji duši, ludra, ne pa v kuhinji  (D. Lokar)

lúes   -a m ( ȗ )
med. sifilis :   pravočasno zdravljenje luesa

luétičen   -čna -o prid. ( ẹ́ )
med. sifilitičen :   luetični bolniki

luétik   -a m ( ẹ́ )
med. sifilitik :   zdravljenje luetikov

lúftar   -ja m ( ú )
pog.  lahkomiseln, neresen, nereden človek:   na tega luftarja se ne moremo zanesti / kaj, ona hodi s tistim luftarjem?

lúg   -a m ( ū )
1. prevreta tekočina s pralnim sredstvom:   zliti lug iz čebra ; poribati tla z lugom ; perice so imele od luga razjedene roke / pralni lug
2. kem.  snov, ki tvori s kislinami soli, v vodni raztopini pa hidroksilne ione; baza 2 :  kisline in lugi / kalijev, natrijev lug  kalijev, natrijev hidroksid
♦  usnj.  raztopina apna in natrijevega sulfida za odstranjevanje dlake s kož

lúgast   -a -o prid. ( ū )
kem. bazičen 2 :  zmes ni kisla, ampak lugasta / spojine lugastega okusa  grenko trpkega

lúičen   -čna -o prid. ( ú )
med. sifilitičen :   luični bolniki

luidor   gl. louisdor

lúk 1   -a m ( ȗ )
nar. vzhodno čebula :   jesti luk in kruh ; puliti luk

lùk 2   medm. ( ȕ )
posnema glas pri prelivanju tekočine skozi ozko odprtino:   luk, luk, luk, teče iz steklenice / šalj.  on ga pa rad luk luk  pije (alkoholne pijače)

lúka   -e ž ( ú )
kraj, prostor ob obali, urejen za pristajanje ladij:   ladja se bliža luki ; ladje so zasidrane v luki ; pristanek v luki / izvozna luka za boksit ; ladja je priplula v svojo matično luko ; petrolejska luka ; trgovska, vojna luka / rečna luka  pristanišče
♦   navt.  luka  veliko pristanišče z ustreznimi mehaničnimi napravami za pretovarjanje, skladišči, gospodarskimi dejavnostmi ; prosta luka  izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada

lukálnica   -e ž ( ȃ )
zastar. odprtinica , linica :   pogledati skozi lukalnico / naredil si je lukalnico v steni, vratih

lukamatíja 1   -a  in  -e m ( ȋ )
šalj. vlak :   ali je lukamatija že odpeljal

lukamatíja 2   -e ž ( ȋ )
šalj. lokomotiva :   lukamatija je sopihala čez most

lúkar   -ja m ( ȗ )
nar. vzhodno  kdor prideluje ali prodaja čebulo; čebular :   lukarji imajo letos dober pridelek

lúkarski   -a -o  ( ȗ )
pridevnik od lukar:   lukarski vozovi na sejmu

lúkati 1   -am nedov. ( ȗ )
ekspr., zastar.  piti (alkoholne pijače):   segli so po steklenicah in glasno lukali

lúkati 2   -am nedov. ( ȗ )
zastar. gledati , kukati 2 :  lukati izza vogla / lukala je pri vratih v sobo

lúkec   -kca m ( ȗ )
nar. vzhodno  pridelek iz čebulnega semena v prvem letu; čebulček :   saditi lukec

lúknja   -e ž ( ȗ )
1. kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga, predre:   izvrtati luknjo ; ogorek je naredil luknjo v preprogi ; prebiti luknjo v led ; zamašiti luknjo v čolnu ; luknja v deski ; luknja v rokavu ; zakrpati luknjo v nogavici ; premer luknje / ključavnična luknja / pog.  tako se je zredil, da je moral razširiti pas za dve luknji  da ga zapenja dve luknji bolj proti koncu
// ekspr.  prazno mesto, vrzel:   na policah je dosti lukenj, ki kažejo izgubljene knjige / šport. žarg.  napadalec je izkoristil luknjo v obrambi in dal gol ; pren.  v njegovem znanju je bilo dosti lukenj
2. v kako snov narejena vdolbina, zlasti globlja, ožja:   delati, dolbsti luknjo v led, les, skalo ; globina, širina luknje / blodil je po gozdu in padel v luknjo ; podzemeljske luknje / luknje v siru, zobu / ekspr.  na cesti je veliko lukenj
3. bivališče živali, zlasti pod zemljo:   muren prileze iz luknje ; miš je zbežala v luknjo / lisičja, mišja luknja
4. ekspr.  slabo, neprimerno stanovanje:   rad bi se preselil iz te luknje ; stanovati v kletni, podstrešni luknji ; temačna luknja / v mestu ni mogel dobiti nobene luknje, zato se je v službo vozil  sobe, stanovanja
5. ekspr. zapor , ječa :   bati se luknje / iti za teden dni v luknjo ; spraviti, vtakniti koga v luknjo ; že večkrat je bil, sedel v luknji
6. ekspr.  samoten, odmaknjen kraj, zlasti v kaki ozki dolini:   ta vas je luknja ; pet let je služboval v neki zakotni luknji
●  ekspr.  poskušal sem se spomniti imena, a v spominu je bila luknja  nisem se mogel spomniti ; šol. žarg.  po drugi uri imam luknjo  prosto uro sredi pouka ; ekspr.  imeti luknjo v žepu  biti brez denarja ; ekspr.  našel, poiskal je luknjo v predpisu  izkoristil je premalo natančno formuliran predpis, da se je izognil izpolnjevanju tega ; lov. žarg.  tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak  pri streljanju na divjačino zgreši ; pog.  s tem denarjem bom zdaj zamašil vsaj nekaj lukenj  poravnal nekaj dolgov ; ekspr.  ta avto je zvrtal luknjo v mojo denarnico  zanj sem potrošil precej denarja ; črna luknja  kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno ; ekspr.  vsako (mišjo) luknjo sva pregledala, pa ga nisva našla  vse kraje sva natančno pregledala ; star.  prosil ga je luknjo tobaka  tobaka, kolikor se ga da enkrat v pipo
♦  astron.  črna luknja  območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo ; gozd.  sečnja na luknje  da nastanejo vrzeli brez drevja

luknjáč   -a m ( á )
priprava za delanje luknjic:   kupiti nov luknjač ; narediti z luknjačem luknjice v letev / luknjač za papir
♦   rač., nekdaj  priprava za luknjanje kartic za računalnik; luknjalnik

luknjáča   -e ž ( á )
obrt.  orodje za delanje lukenj v listih, ploščah, trakovih:   z luknjačo narediti luknjice v jermen

luknjáčica   -e ž ( á )
pog.  operaterka (pri luknjalniku):

luknják   -a m ( á )
grad.  zidna opeka z manjšimi, gostejšimi luknjami:   izdelovati luknjake in votlake

luknjálen   -lna -o prid. ( ȃ )
ki je za luknjanje:   luknjalna naprava
♦   teh.  luknjalna plošča

luknjálnik   -a m ( ȃ )
rač., nekdaj  priprava za luknjanje kartic za računalnik:   podjetje je kupilo nov luknjalnik / luknjalnik kartic

luknjálo   -a s ( á )
teh.  priprava, drog za delanje lukenj:

lúknjanje   -a s ( ȗ )
glagolnik od luknjati:   luknjanje jermenov, pločevine ; stroj za luknjanje / luknjanje kartic pri obdelavi podatkov

lúknjarica   -e ž ( ȗ )
1. les.  žaga z ozkim, v konico prehajajočim listom za izžagovanje lukenj:   luknjarica in čepnica
2. mn., obrt.  škarje z ukrivljenim rezilom za izrezovanje lukenj v pločevino:

lúknjast   -a -o prid. ( ȗ )
poln lukenj:   v jarku leži luknjasta ponev ; streha je že luknjasta / ekspr.  voziti se po luknjasti cesti  jamasti / luknjaste nogavice  raztrgane, preluknjane

lúknjati   -am nedov. ( ȗ )
delati luknje, luknjice:   luknjati liste papirja
♦   rač.  luknjati znake na kartice  nekdaj  vnašati informacije po sistemu kombinacij luknjic

lúknjica   -e ž ( ȗ )
manjšalnica od luknja:
a) delati luknjice ; narediti luknjico v jajčno lupino ; gledati skozi luknjico v ključavnici / mazalne luknjice v ležajih
b) v parketu se poznajo luknjice od žebljev / luknjice v sredici
c) izbezati murna iz luknjice
♦  rač., nekdaj  pravokotno preluknjano mesto na kartici ; obrt.  prvina pri vezenju, ki nastane, če se tkanina okroglo predre in gosto obšije

lúknjičarka   -e ž ( ȗ )
nav. mn., zool.  morske praživali, navadno z apnenčasto hišico, Foraminifera:

lúknjičast   -a -o prid. ( ȗ )
poln luknjic:   škatlica z luknjičastim pokrovom ; cedilo ima luknjičasto dno / luknjičasti siri
♦   bot.  luknjičaste gobe  gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka luknjice, kjer nastajajo trosi, Polyporaceae ; obrt.  luknjičasti vzorec vezenine

lúknjičati   -am nedov. ( ȗ )
delati luknjice:   luknjičati liste

lúknjičav   -a -o prid. ( ȗ )
poln luknjic:   trhel, luknjičav les ; luknjičava streha / kruh, sir je luknjičav
// ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic:   luknjičav kamen ; luknjičava tla / luknjičava snov

lúknjičavost   -i ž ( ȗ )
lastnost, značilnost luknjičavega:   luknjičavost sira, sredice / luknjičavost kamnine ; raziskovati luknjičavost tal
♦   agr.  listna luknjičavost  glivična bolezen koščičastih sadnih dreves, pri kateri nastanejo v listih luknjice kot posledica sušenja listnega tkiva

lukobrán   -a m ( ȃ )
zid z nasipon, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran :   valovi se zaganjajo v lukobran

lúkov   -a -o prid. ( ȗ )
nar. vzhodno čebulen :   lukovi listi / lukova juha

lukratíven   -vna -o prid. ( ȋ )
knjiž. donosen , dobičkonosen :   lukrativni trgovski posli

lúks   tudi  lux -a  [ lúks ]  m ( ȗ )
fiz.  enota za merjenje osvetljenosti:   meriti z luksi ; osvetljenost stanovanjskih prostorov naj bi bila okoli šestdeset luksov

lúksméter   -tra m ( ȗ-ẹ̄ )
fiz.  priprava za merjenje osvetljenosti:   kazalec na luksmetru

luksuriózen   -zna -o prid. ( ọ̑ )
knjiž. razkošen , sijajen :   luksuriozne sobane

luksus   gl. luksuz

lúksuz   -a m ( ȗ )
1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka, razkošje:   za življenje ne potrebujem luksuza ; s svojo plačo si ne more privoščiti luksuza / pog., ekspr.  ta luksuz nas je stal pet tisoč / nav. ekspr., v povedni rabi:  dopust ni luksuz, ampak potreba ; vozil se je z avtom in to je bil luksuz, ki si ga prej ni mogel niti predstavljati ; to je drag, nepotreben luksuz / pog., ekspr.  saj nisem šel tja za luksuz  šel sem tja, ker je bilo treba ; pren., ekspr.  trdil je, da je poštenje luksuz
2. razkošna oprema, razkošni predmeti:   hotel je brez luksuza, a udoben ; luksuz palač / davek na luksuz

lúksuzen   -zna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na luksuz, razkošen:
a) tako luksuznega hotela še nisem videl ; graditi luksuzna stanovanja / standardna in luksuzna izvedba avtomobila / luksuzni parnik, vlak ; star.  luksuzni avtomobil  osebni avtomobil
b) carina na luksuzne predmete ; uvoz luksuznega blaga / luksuzni psi  psi, zlasti majhni, za razvedrilo, zabavo
♦  zal.  luksuzna izdaja  izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi

lukúlski   -a -o prid. ( ȗ )
knjiž. obilen , razkošen , bogat :   prirejati lukulske večerje

lúla   -e ž ( ȗ )
zastar.  priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa :   natlačiti, prižgati si lulo / turška lula

lúlati   -am nedov. ( ȗ )
otr.  opravljati malo potrebo:   lulati in kakati / sem že lulal

lúlček   -čka m ( ȗ )
otr.  moški spolni ud:   kazati lulčka ; majhen lulček ; fantek z lulčkom

lúlek   -lka m ( ȗ )
otr.  moški spolni ud:   razkazovati lulka ; majhen lulek ; mehek lulek

lumbágo   -a m ( ȃ )
med.  nenadne ostre bolečine v ledjih ali v križu, ledveni usek:   akutni, kronični lumbago

lumbálen   -lna -o prid. ( ȃ )
med.  nanašajoč se na ledje, ledven:   lumbalna nevralgija / lumbalna punkcija  punkcija hrbteničnega kanala v predelu ledvenih vretenc

lúmen   -mna  in  -a m ( ú )
1. anat.  premer, prostornina cevastega organa, svetlina:   črevesni lumen ; zmanjšani lumen arterije pri arteriosklerozi
2. fiz.  enota za merjenje svetlobnega toka:   meriti z lumni ; ta žarnica daje svetlobni tok tisoč lumnov
●  iron.  ta človek res ni poseben lumen  ni posebno bister, pameten

luminál   -a m ( ȃ )
farm.  pomirjevalno in uspavalno sredstvo grenkega okusa:   zaužiti preveliko dozo luminala

luminiscénca   tudi  luminescénca -e ž ( ẹ̑ )
fiz.  sevanje za snovi značilne svetlobe zlasti zaradi zunanjih vplivov, svetlikanje:   luminiscenca bakterijskih kultur

luminiscénčen   tudi  luminescénčen -čna -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na luminiscenco:   luminiscenčni pojavi ; luminiscenčna svetloba / luminiscenčna snov

luminiscénten   tudi  luminescénten -tna -o prid. ( ẹ̑ )
fiz. luminiscenčen :   luminiscentna svetloba / luminiscentna snov

luminíst   -a m ( ȋ )
um.  umetnik, ki poudarja na slikah kontraste svetlobe in teme:

lúmp   -a m , im. mn.  lúmpi  in  lúmpje  ( ȗ )
slabš.  ničvreden človek, malopridnež:   izvedela sem, kakšen lump je ; če je raztrgan, še ni rečeno, da je lump / lumpa so prijeli  zločinca, hudodelca / kot psovka:  tekla je za njim in kričala: lopov, lump ; osleparil me je, lump / ekspr.  saj veš, da so fantje lumpi

lumpácij   -a m ( á )
šalj., zastar.  ničvreden človek, malopridnež:   ti si star lumpacij / to sta moja dva mala lumpacija, ju je predstavila mati

lúmpanje   -a s ( ȗ )
glagolnik od lumpati:   navaditi se lumpanja

lumparíja   -e ž ( ȋ )
slabš.  ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje:   vse lumparije so prišle na dan ; kakšno lumparijo je spet napravil ; o tvojih lumparijah se bomo pogovorili kasneje / šalj.  fantovske lumparije
// zastar. malopridnost , pokvarjenost :   v njem je dosti lumparije / to je storil iz lumparije

lúmparski   -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na lumpanje:   on in njegova lumparska druščina / lumparske navade

lúmpati   -am nedov. ( ȗ )
pog. veseljačiti , popivati :   lumpati s fanti / lumpati do jutra

lúmpek   -pka m ( ȗ )
ekspr.  manjšalnica od lump:   ta lumpek ni kradel le kokoši / ljubk.  ti lumpek, ali si kaj moj, je govoril hčerki

lúmpenproletárec   -rca  [ lumpənproletarəc ]  m ( ȗ-ȃ )
nav. slabš.  pripadnik lumpenproletariata:   velemestni lumpenproletarci ; deklasiranci in lumpenproletarci

lúmpenproletariát   -a  [ lumpənproletarijat ]  m ( ȗ-ȃ )
nav. slabš.  propadli ljudje iz različnih družbenih razredov in slojev:   lumpenproletariat velemest

lúmpenproletárski   -a -o  [ lumpənproletarski ]  prid. ( ȗ-ȃ )
nanašajoč se na lumpenproletarce:   lumpenproletarska miselnost / v tistih barakah živi lumpenproletarski element

lúna   -e ž ( ú )
1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje:   čas, ko je luna v celoti osvetljena ; raziskovati luno ; oddaljenost lune od zemlje ; polet na luno / v astronomiji:  nastanek Lune ; Luna in drugi planeti
// to nebesno telo glede na osvetljenost:   luna sije, vzide, zaide,  ekspr.  plava po jasnem nebu ; svetla,  pesn.  bleda luna ; žarki lune ; obraz kakor luna  okrogel, širok / luna raste  viden je vedno večji del njene površine ; nar.  mlada luna  mlaj ; polna luna  ko je vidna vsa njena površina ; ob polni luni  v času, ko je vidna vsa njena površina ; nar.  stara luna  zadnji krajec
2. pesn. mesečina :   luna lije v sobo / pri luni se je sprehajal po polju
3. star.  (lunin) mesec:   to je bilo pred tremi lunami
●  luna ga nosi  je mesečnik ; ekspr.  že spet jo luna nosi  je zmedena, neuravnovešena ; hodi, kot bi ga luna nosila  zamišljeno, neprisebno, raztreseno ; pog., ekspr.  ali te luna trka  zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno ; pog., ekspr.  mi tudi nismo z lune padli  nismo nespametni, naivni ; ekspr.  lajati v luno  nemočno groziti, onemoglo zmerjati ; ekspr.  ali živiš na luni, ali si z lune padel  slabo si obveščen o aktualnih dogodkih ; pog., ekspr.  saj nisem tako za luno  neumen, naiven
♦  astron.  Jupitrove lune  sateliti

lunácija   -e ž ( á )
astron.  čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama; sinodski mesec

lúnapárk   -a m ( ū-ȃ )
pog.  zabavišče z vrtiljaki in drugimi zabaviščnimi napravami:   luči in hrup lunaparka

lunáren   -rna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na luno:   lunarne odprave ; lunarno vozilo
♦   astron.  lunarni mesec  čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo ; lunarno leto  leto, ki ima 354 dni ; teh.  lunarni modul  del vesoljske ladje, s katerim se pristane na luni

lúnast   -a -o prid. ( ú )
ekspr.  po obliki podoben luni:   imeti lunast obraz

lunátičen   -čna -o prid. ( á )
ki se zelo razlikuje od običajnega, stvarnega in daje vtis neuravnovešenosti, čudaštva, sanjaštva:   razglasili so ga za lunatičnega teoretika zarot

lunch   -a  [ lánč ]  m ( ȃ )
zlasti v angleškem okolju  lahek obrok hrane sredi dneva:   čas je za lunch

lúnek   -nka m ( ȗ )
1. nar.  klin, ki preprečuje, da kolo ne pade, zdrsne z osi; osnik :   vtakniti lunek v os
2. nekdaj  manjša prostorninska mera:   lunek žganja

lunéta   -e ž ( ẹ̑ )
um.  poslikana ali reliefno okrašena polkrožna ploskev nad vrati, oknom:   freska v luneti

lúnica   -e ž ( ú )
1. ekspr.  manjšalnica od luna:   poglej, lunica že vzhaja ; lunica in zvezdice
2. navadno v zvezi nohtna lunica   belkast polkrožni del nohta pri korenu:   lakirati tudi nohtno lunico

lúničast   -a -o prid. ( ú )
podoben polmesecu:   luničasti uhani

lúnin   -a -o prid. ( ū )
nanašajoč se na luno:   lunina površina / bleda lunina svetloba / lunin mrk ; lunin srp  oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajec
♦   astron.  Lunin krater  lijakasta vdolbina na Lunini površini z nekoliko dvignjenim robom ; Lunin krog  ali  Lunin ciklus  doba devetnajstih let, po kateri se ponovijo Lunine mene na iste dni istega meseca ; Lunin mesec  čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo ; Lunina mena  ali  Lunina faza  razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune ; Lunino leto  leto, ki ima 354 dni ; meteor.  lunin dvor  ali  lunin halo  svetli kolobar okrog lune, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju

lúnj   -a m ( ȗ )
zool.  ptica ujeda vitkega telesa z ozkimi perutmi in dolgim repom, Circus:   tihi let lunja / močvirski lunj ; rjavi lunj ; stepni lunj

lúnker   -ja m ( ū )
metal.  votlina v ulitku, nastala pri strjevanju:   nevarnost za nastanek lunkerjev

lunohòd   -óda m ( ȍ ọ́ )
teh., nekdaj  sovjetsko avtomatsko vozilo brez posadke z daljinsko vodenimi napravami za raziskovanje lune:   lunohod je začel pošiljati podatke

lúnojásen   -sna -o prid. ( ȗ-á )
zastar. mesečen , jasen :   Tako je računal v tihih, sanjavih, lunojasnih nočeh, ko ni mogel spati  (K. Meško)

lúnta   -e ž ( ȗ )
voj., nekdaj  vžigalna vrvica pri puški, topu:   top s prižgano lunto / puška na lunto

lúnula   -e ž ( ȗ )
1. rel.  majhno držalo v obliki polmeseca za hostijo v monštranci:   razpreti lunulo
2. arheol.  okrasek v obliki polmeseca:   pri izkopavanju je bila najdena tudi lunula

lúpa   -e ž ( ú )
preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari; povečevalno steklo :   opazovati žuželke skozi lupo, z lupo / urarska lupa
●   knjiž.  postaviti, vzeti pod lupo napake in pomanjkljivosti  pod mikroskop, drobnogled
♦   fot.  časovna lupa  časovna leča

lupáč 1   -a m ( á )
nar. vzhodno  kdor lušči (bučno seme):   ker je bil pridelek bučnic dober, je prišlo zvečer veliko lupačev / lupači koruze  ličkarji

lupáč 2   -a m ( á )
zool.  roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za prsnimi plavutmi; vahnja

lupanár   in  lupánar -ja m ( á; ȃ )
pri starih Rimljanih  javna hiša:

lúpati   -ljem  tudi  -am nedov. ( ȗ )
nar. vzhodno  odstranjevati lupino, kožo; lupiti :   lupati krompir, sadje / pozimi so lupali posušeno bučno seme  luščili / lupati koruzo  ličkati

luperkálije   -lij ž mn. ( á ȃ )
pri starih Rimljanih  slavje v čast boga Favna kot zaščitnika pred volkovi:

lúpežnik   -a m ( ȗ )
zastar.  ničvreden človek, malopridnež:   ne verjemi temu lupežniku

lupílec   -lca  [ lupilca in lupiu̯ca ]  m ( ȋ )
1. kdor odstranjuje lupino, kožo:   pomivalci posode in lupilci krompirja
♦   gozd.  delavec, ki odstranjuje lubje
2. lupilnik :   lupilec za krompir se je pokvaril

lupílen   -lna -o prid. ( ȋ )
s katerim se lupi:   lupilni nož ; lupilni stroj za krompir
♦  les.  lupilni stroj  stroj za izdelovanje furnirja

lupílnik   -a m ( ȋ )
orodje ali stroj za odstranjevanje lupine, kože:   lupilnik za krompir, sadje
// gozd.  orodje ali stroj za odstranjevanje lubja z muževnega debla:   lupiti debla z lupilnikom

lúpina 1   -e ž ( ȗ )
agr.  rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetju:   podorati lupino ; krmiti z lupino

lupína 2   -e ž ( í )
1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov:   odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino ; sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina ; bodičasta lupina kostanja, žira  ježica / pospravil je jabolčne lupine  olupke
2. trd, suh ovoj sadov, plodov:   streti, zdrobiti lupino ; izluščiti jedrce iz lupine ; valovi so premetavali ladjo kakor orehovo lupino / lešnikova, orehova lupina ; pren., ekspr.  za njegovo trdo lupino se skriva dobro srce
3. ovoj jajca, navadno trd, apnenčast:   natreti, razbiti lupino ; pišče je prekljuvalo tanko lupino / jajčna lupina ; mehka kožnata lupina kačjega jajca
4. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali:   školjka odpre, zapre lupino ; lupina je gladka, rebrasta / lupina morskega ježka
// zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica :   polževa lupina
5. zunanji del kakega predmeta, zlasti okroglega:   lupine granat / od čolna je ostala samo lupina / ekspr.  stali so v lupini velikanske dvorane
// ekspr.  (majhen) čoln, (majhna) ladja:   vse tri lupine so se v viharju s tovorom in ljudmi potopile
6. ekspr.  kar je za kaj nepomembno:   pomembno je jedro, ne lupina ; njegova prijaznost je samo lupina / knjiž., z oslabljenim pomenom:  lupina njegovega slabotnega telesa skriva bogato dušo ; lupina videza obdaja resnico
●  ekspr.  počasi je zlezel iz svoje lupine  postal dejaven, sproščen ; ekspr.  če te mika jedro, zgrizi lupino  če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi
♦  arhit.  lupina  neravna, navadno izbočena tanka plošča, ki pokriva prostore večjih razsežnosti ; bot.  semenska lupina  tanek ovoj semena ; um.  lupina  stene, stropi, ki obdajajo in oblikujejo prostor

lupínar   -ja m ( ȋ )
žival, ki ima lupino:   hraniti se s školjkami in drugimi lupinarji

lupínast   -a -o prid. ( í )
podoben lupini:   lupinasta oblika
♦  aer.  lupinasta konstrukcija letala  konstrukcija, po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini ; agr.  lupinasto sadje  sadje, ki ima trd, suh ovoj ; arhit.  lupinast stol  stol, po tankosti, ukrivljenosti ploskve, ploskev podoben (jajčni) lupini ; grad.  lupinasta konstrukcija

lúping   tudi  looping -a  [ lúping- ]  m ( ȗ )
aer.  letalska figura v obliki sklenjene krivulje, kroga v navpični ravnini, začeta navadno navzgor:   letalo dela, izvaja luping ; pren., ekspr.  delati idejne lupinge

lupínica   -e ž ( í )
manjšalnica od lupina:   odstraniti, streti lešnikovo lupinico / lupinica jajčeca / iskati, zbirati lupinice školjk / začiniti z limonino lupinico  z zunanjim, rumenim delom lupine / drobna ribiška lupinica se je potopila

lupínje   -a s ( ȋ )  nar. vzhodno
1. več olupkov, olupki:   krompirjevo lupinje / lupinje čebule
2. več luščin, luščine:   otresel se je lupinja bučnic, ki mu je viselo na obleki

lupíti   in  lúpiti -im nedov. ( ī ú )
1. odstranjevati lupino, kožo:   lupiti jabolka, krompir, pomarančo ; lupiti jajce ; lupiti z nožem, s prsti / lupiti oreh  odstranjevati zeleno lupino
// odstranjevati lubje:   lupiti deblo ; vrba se rada lupi
2. ekspr. izkoriščati , odirati :   strašno je lupil svoje dolžnike

lúpljenje   -a s ( ú )
glagolnik od lupiti:   lupljenje jabolk, krompirja / lupljenje debla / nož, stroj za lupljenje krompirja

lupulín   -a m ( ȋ )
agr.  grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov:   lupulin daje pivu obstojnost in okus

lúpus   -a m ( ȗ )
med.  tuberkulozno vnetje kože, pri katerem nastanejo krogličaste tvorbe, ki kasneje razpadejo:   lupus pusti brazgotine ; lupus na obrazu

lúsk   -a m ( ȗ )
bot.  iz dveh plodnih listov nastali podolgovati mnogosemenski suhi plod:   zrel lusk se odpre

lúska   -e ž ( ū )  nav. mn.
1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev:   odstraniti, ostrgati ribi luske ; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske
2. bot.  list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi:   luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske  ki varujejo brste
3. ploščat delček česa:   od kamna odklati lusko ; led v obliki lusk / milne luske ; luske suhe kože  delčki poroženele povrhnjice
♦  alp.  luska  skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene ; bot.  krovna luska  ki pokriva del plodne luske ; plodna luska  list cveta s semeni pri iglavcih ; min.  luska  zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati

lúskar   -ja m ( ȗ )
nav. mn., zool.  plazilci, pokriti z luskami, Squamata:   kače, kuščarji in drugi luskarji

lúskast   -a -o prid. ( ū )
1. ki ima luske:   telo kače je luskasto / suha koža na rokah je videti luskasta / luskasto lubje
2. podoben luski:   te tvorbe so luskaste oblike
♦  geol.  luskasta zgradba gorovja  zgradba, pri kateri plasti delno pokrivajo druga drugo ; min.  luskasta rudnina  rudnina, ki se da klati v luske

luskàt   -áta -o prid. ( ȁ ā )
luskast , luskinast :   luskata žival

lúskati   -am nedov. ( ȗ )  knjiž., zastar.
1. loputati , treskati :   prepirajo se in luskajo z vrati
2. pokati 1 , tleskati :   luskati z bičem

lúskav   -a -o prid. ( ú )
luskast , luskinast :   luskave roke

lúskavec   -vca m ( ú )
zool.  kuščarju podoben sesalec, ki ima telo pokrito z roženimi luskami, Manis:   luskavci in pasavci
♦  pal.  izumrlo drevo iz karbona z luskavim lubjem, Lepidodendron

lúskavica   -e ž ( ú )
med.  kožna bolezen, pri kateri se pojavijo izpuščaji, pokriti s srebrnkastimi luskami:   imeti luskavico / luskavica na kolenih, komolcih

lúskica   -e ž ( ū )
manjšalnica od luska:   luskice ribic / koža se lupi, lušči v tankih luskicah

luskína   -e ž ( í )
nav. mn. luska :   ribje luskine / luskine na nogah, rokah
●  knjiž.  šele takrat so mu padle luskine z oči  šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila

luskínar   -ja m ( ȋ )
rib.  v ribniku vzrejen krap, popolnoma pokrit z luskami:   uloviti luskinarja

luskínast   -a -o prid. ( í )
ki ima luske, luskine:   luskinasta riba ; potok se je zvijal kakor srebrna luskinasta kača / suha koža na starkinih rokah je bila videti luskinasta

luskínica   -e ž ( í )
manjšalnica od luskina:   ribica z zlatimi luskinicami / obleka, posuta z lesketajočimi se luskinicami

luskínje   -a s ( ȋ )
knjiž.  več lusk, luske:   sivo luskinje rib

lúskniti   -em dov. ( ú ȗ )
knjiž., zastar. loputniti , treskniti :   jezno je lusknil z vrati in odšel

luskolíst   -a m ( ȋ )
nav. mn., bot.  list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi:   z luskolisti pokrito podzemeljsko steblo ; luskolisti čebule / mesnati, suhi luskolisti

lúsnec   -a  [ lusnəc ]  m ( ȗ )
bot.  rastlina zajedavka z rdečkastimi cveti v grozdih, Lathraea squamaria:   lusnec na koreninah drevja

lúster   -tra m ( ú )
pog. lestenec :   kupiti velik luster / vsi lustri v dvorani gorijo

lustrácija   -e ž ( á )  v nekaterih pokomunističnih državah
preverjanje nekdanjih pripadnikov komunističnega političnega sistema z namenom njihove odstranitve z aktualnih vodilnih položajev v politiki, javnih službah:   izvesti, zahtevati politično lustracijo ; ideja, razprava, zakon o lustraciji ; pobuda, predlog za lustracijo

lustracíjski   in  lustrácijski -a -o prid. ( ȋ; á )
nanašajoč se na lustracijo:   lustracijski postopek, ukrep, zakon ; lustracijska razprava, zakonodaja ; lustracijsko sodišče

lustrátor   -ja m ( ȃ )  v nekaterih pokomunističnih državah
kdor predlaga, zahteva lustracijo:   politika lustratorjev

lustrírati   -am nedov. in dov. ( ȋ )  v nekaterih pokomunističnih državah
izvajati lustracijo:   zakon je lustriral vsakogar, ki je sodeloval s tajno službo bivšega režima

lúšček   -čka m ( ȗ )
bot.  iz dveh plodnih listov nastali okroglasti mnogosemenski suhi plod:   zrel lušček se odpre

lúščenje   -a s ( ú )
glagolnik od luščiti:   luščenje fižola / luščenje ječmena, prosa / luščenje barve, ometa ; luščenje kože / hlod za luščenje ; stroj za luščenje

luščílec   -lca  [ luščiu̯ca in luščilca ]  m ( ȋ )
1. delavec, ki dela pri stroju za luščenje:   luščilec riža / luščilec furnirja
2. agr. luščilnik

luščílen   -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na luščenje:   luščilna priprava
♦  les.  luščilni stroj  stroj za izdelovanje furnirja

luščílka   -e  [ tudi luščiu̯ka ]  ž ( ȋ )
les.  stroj za izdelovanje furnirja:

luščílnica   -e ž ( ȋ )
1. obrat za luščenje semen:   luščilnica riža / luščilnica za gozdno semenje
2. agr. luščilnik

luščílnik   -a m ( ȋ )
agr.  stroj ali priprava za luščenje:   dati, stresti riž v luščilnik / luščilnik deteljnega semena ; luščilnik za koruzo  robkalnik

luščína   -e ž ( í )
zunanji del stroka:   spravljati zrna fižola, graha iz luščin / pospraviti, sežgati suhe fižolove luščine
// ovoj semena, sadov, ki ni popolnoma zrasel z vsebino:   luščine bučnega, sončničnega semena / orehova jedrca je zmlel, luščine pa vrgel v ogenj / jajčne luščine  lupine

luščínast   -a -o prid. ( í )
ki ima luščino:   luščinasto seme, zrno
♦   agr.  luščinasto sadje  sadje, ki ima trd, suh ovoj

luščínica   -e ž ( í )
manjšalnica od luščina:   luščinice sončnic

luščíti   in  lúščiti -im nedov. ( ī ú )
1. spravljati zrna iz luščine:   luščiti fižol, grah ; pren.  preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru
// odstranjevati luščino:   luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / luščiti jajce  lupiti
2. odstranjevati zrna s storža:   luščiti koruzo
// v zvezi z iz   spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči:   luščiti kamenčke iz zidu ; pren.  luščiti bistvo iz celote ; publ.  resnica se lušči iz posvečenih krogov
●   ekspr.  iz megle, mraka so se luščile hiše  postajale vidne, se počasi prikazovale
3. odstranjevati v plasteh s površine:   luščiti blato z zavore ; z nožem je luščil skorjo z debla ; barva avtomobila se lušči ; s stene se lušči belež, omet
♦  les.  s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir

lúški   -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na luko:   v daljavi se je že videl luški svetilnik ; luške naprave / luške pristojbine / luški delavci
♦   navt.  luški kapitan  predstojnik luške kapitanije ; luška kapitanija  urad v luki, ki skrbi za varno plovbo in pristajanje ladij, vodi registre ladij; poslopje tega urada

lúšten   -tna -o prid. ( ú ȗ )
pog. čeden , ljubek :   nekoč je bila luštna ; luštno dekle / imeti luštno postavo / kako luštno bluzo ima
// prijeten , zabaven :   s tako luštnim človekom se že dolgo nisem pogovarjal / razpoloženje je bilo luštno / biti lušten za družbo  družaben, zabaven

lúštkan   -a -o prid. ( ȗ )
pog., ekspr. čeden , ljubek :   sosedova punčka je pa res luštkana / prav luštkane igračke prodajajo

lúštrek   tudi  lúštrk -a m ( ȗ )
vrtn.  začimbna rastlina z bledo rumenimi cveti v kobulih, Levisticum officinale:   dati v juho sesekljano korenino luštreka ; zdravilna pijača iz luštreka

lutécij   -a m ( ẹ́ )
kem.  redka kovina sive barve, element Lu:

luterán   -a m ( ȃ )
star. protestant , evangeličan :   katoličani in luterani v Prekmurju

luteránec   -nca m ( ȃ )
star. protestant , evangeličan :   stiki luterancev in katoličanov
♦   rel.  pripadnik smeri protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa

luteránka   -e ž ( ȃ )
star. protestantka , evangeličanka :   goreča luteranka

luteránski   -a -o prid. ( ȃ )
star. protestantski , evangeličanski :   on je luteranske vere
♦   rel.  luteranska smer protestantizma

luteránstvo   -a s ( ȃ )
star. protestantizem :   v mestih se je luteranstvo naglo širilo
♦   rel.  smer protestantizma, ki poudarja kot pogoj za opravičenje samo vero v Kristusa

lútka   -e ž ( ȗ )
1. majhna figura, ki predstavlja človeka, žival, za uprizarjanje iger:   gledališče je dobilo nove lutke ; igrati z lutkami ; hodi, premika se kot lesena lutka / gledališče ročnih lutk / pog.  gledati lutke  lutkovno predstavo
// slabš.  kdor v svojem ravnanju, delu, zlasti političnem, ni samostojen in dela za tuje koristi:   on je v tej igri samo lutka ; okupatorjeve lutke ; vlada lutk
2. figura, ki predstavlja človeka zlasti v naravni velikosti:   lutka v izložbi, trgovini / moška, ženska lutka / demonstranti so zažgali lutko / muzej voščenih lutk v Londonu  muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti / testna  ali  preizkusna lutka  ki jo uporabljajo za proučevanje sil na človeka v prometnih nesrečah
3. igrača, ki predstavlja deklico; punčka :   šivala je oblekico za svojo lutko ; igrati se z lutko ; lutka iz celuloida, gumija / kupiti lutko v narodni noši / obraz kot lutka  lep, okrogel, toda brezizrazen ; pren., ekspr.  dekle je njegova lutka, igračka za kratek čas
●  slabš.  biti lutka v diktatorjevih rokah  ravnati, delati po njegovih zahtevah ; slabš.  dekle, fant je prava modna lutka  se zelo moderno, nenavadno oblači
♦  nav. mn., geol.  lutka  različno oblikovan apnenčast skupek v puhlici ; gled.  animirati lutko ; filmska lutka  ki nastopa v lutkovnih filmih ; ročna lutka  ki se natakne na prste roke ; senčna lutka  od katere je vidna samo senca na platnu, steklu ; viseča lutka  ali  lutka na nitkah  ki se premika z nitmi; marioneta ; obrt.  (krojaška) lutka  model človeškega trupa za pomerjanje oblačil

lútkar   -ja m ( ȗ )
1. gled.  oseba, ki lutko premika in govori zanjo:   ta lutkar je odličen animator in recitator ; spreten lutkar
2. kdor se ukvarja z lutkovnim gledališčem:   posvetovanje lutkarjev
// izdelovalec lutk:

lútkarica   -e ž ( ȗ )
ženska, ki lutko premika in govori zanjo:   priznana lutkarica ; pravljičarka in lutkarica

lutkaríja   -e ž ( ȋ )
pog. lutkarstvo :   trudi se, da bi spet oživil lutkarijo

lútkarski   -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na lutkarje:   lutkarska praksa / na šoli dela lutkarski krožek
// lutkoven :   lutkarski film

lútkarstvo   -a s ( ȗ )
dejavnost lutkarjev:   lutkarstvo ima staro tradicijo ; razvoj lutkarstva

lútkast   -a -o prid. ( ȗ )
ekspr.  tak kot pri lutki:   imeti lutkast obraz
// podoben lutki:   kodrolas, lutkast deček

lútkica   -e ž ( ȗ )
manjšalnica od lutka:   igra se z lutkico

lútkoven   -vna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na lutko:   lutkovni film ; voditi lutkovni oder ; lutkovna predstava ; lutkovno gledališče / lutkovna vlada

lútnja   -e ž ( ū )
glasb., nekdaj  glasbilo hruškaste oblike s strunami in nazaj ukrivljenim koncem vratu:   brenkati, igrati na lutnjo ; lutnja in harfa

lútnjar   -ja m ( ȗ )
nekdaj  kdor igra na lutnjo:   kraljevi trobentač in lutnjar

lútrovec   -vca m ( ú )
nav. ekspr. protestant , evangeličan :   tamkajšnji prebivalci so bili deloma katoličani, deloma lutrovci
♦   rel.  pridigar je bil lutrovec, ne pa pristaš flacianizma

lútrovski   -a -o prid. ( ú )
nav. ekspr. protestantski , evangeličanski :   njegova mati je bila lutrovske vere / uničevati lutrovske knjige

lútrovstvo   -a s ( ú )
knjiž. protestantizem :   zatiranje lutrovstva
♦   rel.  lutrovstvo in cvinglijanstvo

lútrski   -a -o prid. ( ú )
star. protestantski , evangeličanski :   lutrski duhovnik / lutrski ljudje

lútrš   -- prid. ( ú )
zastar. protestantski , evangeličanski :   lutrš vera / niso bili katoliški, ampak lutrš ljudje

lux   gl. luks

lúzer   tudi  loser -ja  [ lúzer ]  m ( ú )
pog., slabš.  kdor je neuspešen pri delu, v življenju; zguba :   zakaj bi bil luzer, če si lahko faca ; totalni luzer

lúža   -e ž ( ú )
1. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo:   na cesti so luže ; prestopiti lužo ; hoditi po lužah
// plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka :   blatna luža ; luža sredi vasi / vaška luža / napajati na luži
2. navadno s prilastkom  po ravni površini razlita tekočina:   pod umivalnikom je luža / pobrisati luže vina ; umorjeni je ležal v luži krvi
●  ekspr.  iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka  v Ameriko ; ekspr.  dolgo so pluli, potovali čez (veliko) lužo  čez (Atlantski) ocean

lúžast   -a -o prid. ( ú )
poln luž:   cesta je blatna in lužasta

lúžen   -žna -o prid. ( ū )
1. nanašajoč se na luženje ali lug 2:   lužna tekočina
2. v zvezi lužni kamen   spojina natrija s hidroksilno skupino,  kem. natrijev hidroksid

lúženje   -a s ( ū )
glagolnik od lužiti:   luženje hrastovine / luženje nikljevih rud / postopek pri luženju svinjskih kož

lúžica   -e ž ( ú )
manjšalnica od luža:   cesta je polna luž in lužic ; ekspr.  otrok stopi v vsako lužico / pobrisati lužice ; lužica vina

lužílen   -lna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na luženje:   lužilna tekočina / lužilni postopek
♦   teh.  lužilna jama

lužílnica   -e ž ( ȋ )
tovarniški obrat za luženje:   usnjarna je povečala lužilnico

lužílo   -a s ( í )
teh.  sredstvo za luženje:   nanesti lužilo na les / kemično lužilo

lúžina   -e ž ( ū )
1. kem. baza 2 , lug :   lužine in kisline
2. metal. lužnica

lúžiščina   -e ž ( ū )
lužiškosrbski jezik:   prevajati iz lužiščine
♦   jezikosl.  dolnja, gornja lužiščina

lúžiški   -a -o prid. ( ū )
nanašajoč se na Lužičane ali Lužico:   govori oba lužiška jezika ; lužiška literatura / lužiška srbščina / Lužiški Srbi
♦  arheol.  lužiška kultura  materialna kultura bronaste in železne dobe s središčem ob Visli

lúžiškosŕbski   -a -o prid. ( ū-ȓ )
nanašajoč se na Lužiške Srbe:   govori oba lužiškosrbska jezika / lužiškosrbske pravljice

lúžiti   -im,  in  lužíti  in  lúžiti -im nedov. ( ū ȗ; ī ú )
1. les.  z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo:   lužiti les
2. metal.  s tekočino izločati iz kamnine ali rude topljivo snov:   lužiti bakrovo rudo
3. star.  prati z lugom:   lužiti perilo, platno
●  star.  to ga je lužil  ostro opominjal, ostro ošteval
♦  usnj.  namakati kože v raztopini apna in natrijevega sulfida

lúžiti se   -im se nedov. ( ú ȗ )
knjiž., zastar.  dobivati na površini luže:   zaradi deževja se cesta luži

lúžnat   -a -o prid. ( ȗ )
kem. alkalen , bazičen 2 :  lužnata raztopina / lužnat okus  grenek, trpek

lúžnica   -e ž ( ȗ )
teh.  tekočina z izluženimi snovmi:

lužnína   -e ž ( ī )
baza 2 , lug :   lužnine in kisline
// alkalija

lycra   in  lájkra -e  [ lájkra ]  ž ( ȃ )
poliuretansko elastično vlakno znamke Lycra:   volnena preja, obogatena z lycro
// tkanina iz teh vlaken:   dokolenke, majica, obleka iz lycre

lymski   -a -o  [ lájəmski in lájmski ]  prid. ( ȃ )
med., v zvezi lymska bolezen ali lymska borelioza   bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo:   dokazovanje, odkrivanje lymske bolezni ; stadiji lymske bolezni